Z vsako novo generacijo tudi kombiji dobivajo prirastke centimetrov, a malo jih je, ki bi se tako povečali kot Transit Courer. Če je bil originalni Courier tehnični ekvivalent Fieste, je v tej novi generaciji za osnovo vzel večjo Pumo. Rezultat je prirastek 20 centimetrov, s 4,1 metra na 4,3 metra in kar ni nepomembno – večja je tudi nosilnost.

Zunanja podoba je bližje na primer Explorerju kot ostalim Transitom, s katerimi si deli ime (Connect in Custom), oblika pa je nedvoumno oglata kot se za kombi spodobi. Še vedno pa po merah zaostaja za Connectom in na primer Citroenovim Berlingom, ki ima še 10 centimetrov več.

Kurirček je na voljo v različnih podobah, kot celi furgon, običajen potniški kombi ali kot v našem primeru, nekaj vmes. Za zadnjo klopjo se razteza mrežasta pregrada, ki so je da sicer preklopiti za daljše tovore, manjka pa tretje stransko okno.

Notranjost je sestavljena lično in oblikovno blizu običajnim avtomobilom. Le velikansko sprednje steklo spomni, da gre za enoprostorsko zasnovo. Za voznika so tu vse potrebne informacije, digitalni merilniki, osrednji info zabavni zaslon manjših dimenzij (8 palcev s Sync 4) in obilica stikal na sredinski konzoli, ki pa niso namenjena klimatski napravi (razen gretja in odroševanja sprednje šipe), ta je še vedno del zaslona. Odlagalnih mest sicer ni v izobilju, spredaj je predalček za mobilni telefon (brez brezžičnega polnjenja), prostor med sedežema in še nekaj vdolbin v vratih. Kot se za klasiko spodobi, je nad sprednjima glavama še polica, kamor lahko zložimo predvsem večje reči kot na primer papirji. Podlaga je perforirana in mali kosi znajo hitro pristati nadstropje nižje.

Ergonomsko lahko notranjost samo pohvalimo, odlična je tudi preglednost, malo manj bomo navdušeni nad omejenimi odlagalnimi mesti in nekaj zares elementarne trde plastike.

Do zadnjih sedež se po pravi kombijevski maniri vstopa skozi obojna stranska vrata, če pa spregledamo potnike, pa se da na sedeže in pred njih naložiti še ogromno krame. V zadek gre ena evro paleta, brez zadnjih sedežev dve, ampak ne v tej različici.

Zdaj pa k pogonju. Litrski Ecoboost premore 74 kW (100 KM) in sodeluje s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Za vsakodnevno uporabo je dovolj, se pa njegove zgolj osnovne mišice (na voljo je še močnejša različica s samodejnim menjalnikom in 92 kW) hitro izgubijo na avtocesti, celo v medmestnem tranzitu, ko je vožnja v klanec ali prehitevanje malo bolj intelektualen podvig za povsem brezskrbno vožnjo. Zaradi tega pride tu prav rek: »Nasloni se nazaj in uživaj«. Sploh, ker se mali Courier pelje zares lepo in umirjeno. Za daljšo potovalnost bi si človek sicer želel avtomatski menjalnik, v praksi so nedeljski zastoji iz Kvarnerja preko Notranjske do Ljubljane pustili kar občuten »musklfibr« na levi nogi. Ampak, kot rečeno, ko Courier leti, zares leti in je celo zabaven za vožnjo. Morda je 1,5-litrski dizel tu boljša izbira., stane pa 2500 evrov več kot ta osnovni bencinski Ecoboost.

Poraba na testu? 7,8 litra. Ni malo in ni veliko, svoje doda elementaren motor in čim greste na daljšo pot, je priganjanje v vrtljaje še kako prisotno. Zdaj, za vsakodnevno vožnjo in po mestu – gre seveda tudi nižje.

Cena? Maloprodajna cena osnovne male kocke za prevoz tovora je 24.520 evrov. V opremi je praktično vse, kar človek potrebuje za vsakodnevno rabo, brez kompromisov med udobjem in varnostjo ter zašito, kjer elektronika skrbi za praktično vse. Za doplačilo je naš testni primerek imel še samodejno klimatsko napravo za 280 €, zimski paket za 540 € (ogrevani sedeži, volan in sprednja šipa), paket za pomoč vozniku številka 5 za 1610 € (navigacija, radarski tempomat, ohranjanje voznega pasu, kamera za vzvratno vožnjo in še nekaj malenkosti), zatemnjene stranske šipe (110 €), LED dnevne luči (390 €) in lita platišča. Skupaj vse nanese 27.990 evrov.