Zakon, ki je bil predstavljen leta 2022, naj bi bil eden ključnih korakov pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, vendar vse več držav in proizvajalcev opozarja, da bi lahko prinesel tudi resne gospodarske posledice.

»Stroga prepoved tehnologije motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035, brez upoštevanja dejanske trajnostne izvedljivosti, ogroža ključne industrijske kompetence in konkurenčnost Nemčije,« so zapisali v skupni izjavi. Po njihovem mnenju bi takšen ukrep lahko oslabil tudi družbeno podporo elektrifikaciji.

Nemški kancler Friedrich Merz naj bi po poročanju medijev prav tako izvajal pritisk na Bruselj, da omili ali razveljavi prepoved, saj po njegovem mnenju trg potrebuje več časa, da se prilagodi prehodu na električna vozila. A soglasja znotraj vlade še ni – socialdemokratski koalicijski partnerji Merzovih konservativcev temu nasprotujejo.

Premierji dežel sicer priznavajo, da je električna mobilnost tehnologija prihodnosti, vendar poudarjajo, da bi bilo treba enakovredno razvijati tudi druge rešitve. V skupnem pozivu so zato izpostavili potrebo po dodatnih raziskavah alternativnih, podnebno nevtralnih motorjev z notranjim zgorevanjem, pa tudi priključnih hibridov in električnih vozil z daljšim dosegom.

Po njihovem mnenju bi tak pristop bolje varoval delovna mesta in ohranil dodano vrednost nemške avtomobilske industrije, ki ostaja hrbtenica evropskega gospodarstva.