Dvojka je pri BMW-ju tista cifra, ki je v zadnjem desetletju v Münchnu bržkone doživela največ sprememb. Bavarski kompaktni razred s tremi karoserijskimi različicami temelji na dveh povsem različnih platformah in če se Active Tourerju že počasi izteka življenska doba druge generacije, je Gran Coupe šele uradno dobil naslednika prve. Če smo povsem iskreni, je generacija s kodno oznako F74 prej res temeljit facelift kot pa nova generacija, a so bile karoserijske spremembe vseeno tolikšne, da so Bavarci znova morali skozi celoten homologacijski proces.

Tako je že na prvi pogled jasno, da so se tokrat pri BMW-ju precej bolj resno lotili naloge kot pri ne ravno priljubljenem predhodniku s kodno oznako F44. Tokrat proporci bistveno bolj "štimajo", oblika štirivratnega kupeja je elegantna, kot se za to karoserijsko različico tudi spodobi. Spredaj je Gran Coupe tako dobil bolj zašiljena LED-svetila in nižje postavljeni ledvički, ki v kombinaciji z ostro oblikovanim sprednjim odbijačem dajeta bistveno bolj skladen nos vozila. S strani k celostni podobi bistveno prispevajo dvobarvna 19-palčna platišča, za katerimi je mogoče opaziti zavorne čeljusti v rdeči barvi, zadek pa je v primeru M235 dobil štiri zaključne cevi, minimalističen spojler na vrhu in difuzor na dnu. Za nameček so v Hofmeisterjev "prelom" spravili številko 2 - minimalističen, a nadvse zanimiv detajl. BMW M235 na ta način izgleda športno, a nikakor kričeče. Še vedno pa je vidno, da gre za kompaktno zasnovo, na kateri ob že omenjenem Active Tourerju slonijo tudi X1, X2 in Mini Countryman.

Notranjost je osredotočena na voznika, kakovostne izdelave in dobro opremljena z modernimi tehnologijami. Omeniti velja tudi  okna brez okvirjev in ukrivljen zaslonsko del instrumentne plošče in infozabavnega sistema. Slednji združuje 10,25-palčni digitalni instrumentni zaslon z 10,7-palčnim zaslonom na dotik infotainment sistema in BMW operacijskim sistemom 9, ki prinaša funkcije, kot so vgrajeni 5G, osebna eSIM in brezžična Apple CarPlay in Android Auto podpora.

Dvojna klimatska naprava je del serijske opreme, in čeprav jo je treba upravljati prek zaslona, kar je lahko nadležno, je dostopnejša zahvaljujoč namenskemu nadzornemu panelu za klimatsko napravo, ki je stalno viden na zaslonu. Head-up zaslon, digitalni radio DAB+ in BMW drive recorder lepo dopolnjujejo tehnološko opremo. Ergonomija je, kot pričakovano, brez pripomb. Ogrevan M športni volan je med debelejšimi, dobro sede v roko, za njim pa sta nameščeni prestavni "lopatki", ki dajeta občutek, kot da sta prevzeti neposredno iz M3.

Sprednji sedeži so izjemno udobni, voznikov sedež pa ponuja številne možnosti nastavitev, a ne tudi stranske opore, kar nekateri BMW-jevi modeli. Odlagalnih površin in predalov je za voznika in sopotnika dovolj, morda je malce prenizko nameščen le kanal sredinske konzole. Materiali v notranjosti so v veliki večini kakovostni in prijetni na otip, z izjemo nekaj površin, ki jo obdaja neugledna trda plastika. Na zadnji klopi prostora ni ravno v izobilju, niti za kolena niti za glave potnikov, a za dva potnika do višine 180 centimetrov tudi daljše poti ne bi smele biti neudobne. Prtljažni prostor meri 430 litrov in je večji kot pri konkurenčnem Audiju S3, zadnja klop pa je deljiva v razmerju 40:20:40. Uporabnost prtljažnika nekoliko omejuje le razmeroma ozka odprtina vrat, a to je pri limuzini oziroma v tem primeru Gran Coupeju pač potrebno vzeti v ozir.

Pod pokrovom motorja je bil v testnem primerku nameščen 2,0-litrski štirivaljni prisilno polnjen bencinski motor največje moči 221 kW (300 KM) in 400 Nm največjega navora, ki sodeluje s 7-stopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko in BMW-jevim pogonom na vsa kolesa xDrive. Od 0 do 100 km/h pospeši v samo 4,9 sekunde, kar ga nedvomno uvršča med hitrejše avtomobile s konvencionalnim pogonom na trgu.

Menjalnik, ki je zamenjava za ZF-jevo osemstopenjsko klasično avtomatiko, ki je veljala za eno boljših predstavnikov svoje vrste, a tudi novi sedemstopenjski dvosklopčni menjalnik svoje delo izvaja z ustrezno hitrostjo in preciznostjo in tudi pri nizkih hitrostih in speljevanju je nekoč značilnega obotavljanja, ki je bilo značilno za te menjalnike, pri M235 zanemarljivo malo. Tovarna navaja povprečno porabo 7,6 litra neosvinčenega bencina na sto prevoženih kilometrov, na testu pa smo v povprečju porabili sedem decilitrov več, kar je vsekakor v mejah pričakovanj.

Na cesti je M235 miren, samozavesten in predvidljivo hiter. Krmiljenje je lahkotno, kar sicer olajša vsakodnevno vožnjo, a hkrati nekoliko okrni značilno BMW-jevski občutek »moškega« krmiljenja, tudi ko je nastavljen športni način. Na drugi strani je vzmetenje nastavljeno precej trdo, a vseeno do meje, ki še zagotavlja dober kompromis med udobjem med vožnjo na eni in športnostjo na drugi strani. Ob vsej aktivni in pasivni varnosti, ki jo je premogel testni avtomobil, smo vsekakor pogrešali radarski tempomat, ki bi glede na renome (in tudi ceno) tako ali drugače moral soditi v nabor nepogrešljive opreme.

Za dobrega tisočaka manj od sedemdesetih tisočakov, kolikor je stal testni primerek, dobite tehnično napreden in zanimiv avtomobil, ki pa se tako na trgu kot znotraj lastne hiše mora boriti s številnimi demoni. Na eni strani je njegov kupejevski stanovski brat, ki to pravzaprav ni, saj ima povsem drugo zasnovo, in zato ponuja povsem drugačen način voznega užitka ob (precej)okrnjeni praktičnosti, na drugi strani pa je serija višje, ki v cenovnem rangu testnega M235 ponuja pristno BMW-jevo doživetje vožnje in bistveno več praktičnosti. Vsekakor pa je BMW M235 Gran Coupe prijeten odmik od SUV-jev in elektrike in dokazuje, da kompaktne limuzine (kar Gran Coupe navsezadnje tudi je), še niso povsem izumrle.