Takšno priznanje je štelo kot dovolj za ugotovitev prekrška, dodatna strokovna meritev pa ni bila potrebna. Sodišče je ocenilo, da to posega v domnevo nedolžnosti, saj alkotest ni merilna naprava in je manj zanesljiv od etilometra ali odvzema krvi.

Jedro odločitve je, da voznikova izjava, češ "strinjam se z alkotestom", ne more nadomestiti objektivnega dokaza. Voznik lahko sicer ve, da je pil, ne more pa natančno oceniti stopnje alkoholiziranosti, ki jo naprava pokaže. Zato njegovo strinjanje ne šteje kot dokaz, zaščiten z institutom samoobtožbe. Ustavno sodišče posebej izpostavlja, da indikatorji alkohola lahko pokažejo tudi lažno pozitiven ali negativen rezultat in so primerni le za hiter pregled, ne pa dokončno odločanje o krivdi.

Sodišče je ob tem spomnilo, da je bila dosedanja ureditev postavljena tako, da se je voznik s strinjanjem z rezultatom pravzaprav odpovedal natančnejši meritvi. Če se z rezultatom ni strinjal, je sledil preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, ki pa bi lahko pokazal drugačno – tudi za voznika ugodnejšo – vrednost. Zdaj je ustavno sodišče odločilo, da takšna ureditev ne zadošča ustavnim standardom, saj lahko vodi do obsodbe brez dovolj zanesljivega dokaza.

Da bi se izognilo pravnemu vakuumu in morebitnemu zmanjšanju nadzora nad alkoholiziranimi vozniki, določbe ni razveljavilo takoj. V veljavi ostaja še eno leto, v katerem mora državni zbor pripraviti novo rešitev. Sodišče je izrecno opozorilo, da bo za ustrezno izvajanje potrebna tudi organizacijska in tehnična nadgradnja – predvsem dodatni prenosni etilometri in boljša logistika policije in zdravstvenih ustanov. Trenutno so etilometri v glavnem na policijskih postajah, kar bi ob takojšnji razveljavitvi pomenilo, da bi morali policisti voznike voziti na meritve ali v zdravstvene domove, kar bi realno oslabilo nadzor in ogrozilo prometno varnost.

V odločbi je omenjen tudi konkreten primer voznika, ki je alkotest opravil, rezultat priznal in bil kaznovan, vendar mu dodatna meritev ni bila omogočena, pozneje se je pritožil in uspel. Ustavno sodišče je ocenilo, da takšno priznanje ne more biti ključen dokaz, saj voznik ne more natančno potrditi stopnje alkoholiziranosti, ki izhaja iz nezanesljive naprave.

Nekdanja ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar, ki je odločbo komentirala ob odhodu s funkcije, je opozorila, da je sodba za državo tudi operativni izziv: »Od zdaj bo treba imeti dovolj etilometrov in zagotoviti način dela, ki bo omogočal enako učinkovit nadzor nad alkoholiziranimi vozniki.« Spomnila je, da je policija v celotni Sloveniji lani opravila le 112 meritev z etilometrom, medtem ko so se alkotesti uporabljali množično – samo na Martinovo v Sevnici leta 2021 so jih policisti opravili 89 v enem dnevu.

Odločitev je torej jasna: alkotest ostaja uporabno orodje za hitro preverjanje, vendar ne more nadomestiti merilno natančne naprave, kadar gre za odločanje o prekršku. V praksi to pomeni, da se bodo postopki verjetno zapletli, hkrati pa bo država morala poskrbeti za boljšo opremljenost in organizacijo policije. Do takrat pa velja staro pravilo – a z novo pravno težo: priznanje ni dokaz, če merilnik ni natančen.