A zadnji podatki kažejo oster padec, ki odpira vprašanje, kako se bo trg odzval, ko bodo ugodnosti postopoma ukinjene.

Oktobra je bilo na Norveškem registriranih 10.852 električnih avtomobilov, od skupno 11.138 vseh novih vozil. To pomeni kar 22-odstotni padec v primerjavi s septembrom, ko so kupci prevzeli 14.084 električnih vozil. Občutno je padel tudi celotni trg, a trend pri električnih modelih je opazen. Čeprav ima Norveška največji državni naftni sklad na svetu in je lahko desetletja subvencionirala popolno oprostitev 25-odstotnega DDV ter registracijskih dajatev, so se pravila začela spreminjati.

Do zdaj je veljal prag 500.000 norveških kron (okoli 42.500 evrov), nad katerim se je električni avto začel obdavčevati. Leta 2026 bo prag padel na 300.000 NOK (okoli 25.500 evrov), leto pozneje pa bodo vsi električni avti obdavčeni z 25-odstotnim DDV brez izjem. Ta preobrat bo prvič po več kot desetletju električne dominacije preizkusil, kako odporna je norveška elektromobilnost brez finančnih bergel. Oktobrski padec morda nakazuje, da se ta premik že počasi začenja.

Trg sicer ostaja izrazito električen. Najbolj prodajana znamka oktobra je bil Volkswagen, ki je domačim kupcem dostavil 1.565 vozil – vsa električna. Sledila sta Volvo (1.165) in BMW (960). Med modeli je še vedno povsem na vrhu Tesla Model Y s 592 registracijami. Le nekaj vozil za njo sta končala Volvo EX40 (586) in Volkswagen ID.7 (585).

Pravi odgovor, ali se električni val res umirja, pa bo znan šele leta 2027, ko bo uvedeno polno obdavčenje in se bo norveški trg prvič po desetletjih obnašal brez množice državnih spodbud.