Svoj čas je bil Outlander precej bolj vozniško usmerjen terenec, z zadnjo generacijo in vmesno prenovo pa so pri Mitsubishiju močno nadgradili še udobje v potniški kabini in vozniško okolje aktualnim trendom tudi primerno digitalizirali. Izdelan na koncernski platformi CMF-CD ostaja največji Mitsubishi v ponudbi, ki se na eni strani pokaže kot učinkovita cestna križarka ali pa kot učinkovit makadamski hribolazec. Po potrebi se spopade tudi z zahtevnejšimi tereni, čeprav med druženjem nisem preverjal njegovih mej zmogljivosti.

Outlander je res velik in ogromen avtomobil. V dolžino meri 4,72 metra, širok je skoraj 190 centimetrov, podvozje je od tal dvignjeno za slabih 20 centimetrov, medtem ko njegova teža znaša 2,2 tone. Všeč mi je tudi ta oblikovna robustnost sprednjega dela z značilnimi linijami, celotno oblikovno sliko pa dopolnjujejo še zares ogromna 20-palčna platišča, ki so del bogato založenega paketa opreme Instyle. 

V četrti generaciji so Japonci precej posodobili potniško kabino, ki nudi zares veliko prostora, predvsem pa se ta ponaša z odlično zvočno izolacijo, saj se hrupa iz zunanjosti tako rekoč ne sliši, palec gor pa namenjamo tudi zelo dobri končni izdelavi in dejstvu, da so z občutkom izbirali vgrajene materiale. Del vratnih oblog, sredinske konzole in sedeži, ki imajo možnost elektrificiranega pomika pozicije in masaže, so odeti v umetno usnje. Vozniško okolje je prilagojeno trenutnim trendom v avtomobilski industriji. Podatkovno vozlišče predstavlja osrednji 12,3-palčni zaslon na dotik, kjer uporabnik upravlja večino podpornih sistemov, celotna komunikacija pa poteka v slovenskem jeziku. Meniji so pregledni in enostavni, brezžična povezljivost s pametnimi telefoni je brezhibna, precej všeč pa mi je bila možnost aktivacije sprednjih kamer med vožnjo po terenu (aktivne do določene hitrosti) in grafika delovanja bencinskega ter električnega pogona. Osrednji zaslon dopolnjuje še enako velik prikazovalnik v vlogi merilnikov s pregledno grafiko, pri celotnem infotaimentu pa velja izpostaviti še odlično Yamahino ozvočenje.

Daljšo medosno razdaljo so izkoristili za povečanje prostora za kolena na zadnji klopi, kjer se sicer zelo udobno sedi, sredinski naslon za roke hkrati predstavlja odprtino za nalaganje daljših stvari, medtem ko spodobno velik prtljažnik s posebnim predalom za polnilne kable in v klasično vtičnico (1500 vatov moči) v nekaj potezah lahko spremenimo v uporaben mini dostavnik. Ko so nasloni sedežev (40:20:40) preklopljeni, je do sprednjih sedežev na voljo blizu dveh metrov ravnega prostora, volumensko pa to pomeni skoraj 1900 litrov.

Outlander je bil pred časom pravzaprav prvi veliki križanec, ki je bil opremljen s priključno-hibridno pogonsko tehniko in pri temu vztrajajo še danes. Zdaj je pod sprednjim pokrovom vgrajen 2,4-litrski bencinski štirivaljnik s 100 kilovati moči, tega dopolnjuje še 85-kilovatna električna pogonska enota, med sprednjo in zadnjo osjo je nameščena 22,7 kWh vodno hlajena baterija (serijska toplotna črpalka), na zadnji osi pa so japonski inženirji postavili še eno električno pogonsko enoto s 100 kilovati maksimalne moči, ki seveda ločeno skrbi za pogon zadnjih koles. Vsak zagon in speljevanje z mesta poteka v tišini in seveda s stalnim ter elektronsko nadzorovanim pogonom vseh štirih koles. Čeprav mehanske povezave med sprednjo in zadnjo osjo ni, se razmerje pogona glede na oprijem ves čas spreminja – od 50:50 do 100:0. Slabo utrjeno makadamsko pot, ki se je vzpenjala na skoraj tisoč metrov nadmorske višine, je Outlander tako suvereno odpeljal, da nisem potreboval izbire voznega programa za blato in pesek.

Na običajni cesti Mitsubishijev velikan daje občutek izjemno zmogljivega avtomobila. Nenazadnje, skupna sistemska moč pogonskega sklopa znaša kar 225 kW (305 KM). Litij-ionska baterija s kapaciteto 22,7 kWh omogoča do 86 kilometrov dosega, a se v praksi ta doseg giblje okrog 60 kilometrov, kar je dovolj za krajše vsakodnevne poti. Malce zmoti le dejstvo, da je pretakanje energije preko kabla precej skromno. Največ 3,5 kilovata oziroma na domači vtičnici vsaj 10 ur. Sicer baterija ni nikoli prav zares prazna, saj jo deloma polni bencinski motor, nekaj pa v baterijski hranilnik pride tudi iz naslova rekuperacije zavorne energije. Med nekajdnevnim druženjem sem beležil povprečno porabo 6,2 litra, kar je precej ugoden rezultat, s polno 53-litrsko posodo za gorivo pa je prvi postanek točenja goriva prišel na vrsto šele po 700 prevoženih kilometrov.

Varnostni sistemi so poglavje zase. Nabor je precejšen, a ima Outlander uporabno funkcijo znotraj menijev na digitalnih merilnikih, da del teh izključimo. Izjema je le občutljiv sistem za spremljanje pozornosti voznika, ki praktično ves čas sproža zvočna in vizualna obvestila, že če samo za trenutek pogled usmerim v osrednji zaslon ali v vzvratno ogledalo. Težavo ima tudi pri spremljanju voznika s sončnimi očali. Sistem je možno izključiti, a je ukaz precej globoko v menijih.

Dobrih 60 tisočakov stane takšen Outlander in večina kupcev, ki se odloči za ta avto, poseže prav po tej najbolj opremljeni verziji. Med dodatke denimo spada še paket Plus (1500 evrov), ki med drugim prinaša masažo sprednjih sedežev, in velik napis proizvajalca na pokrovu motorja, ki stane 75 evrov. Pod črto. Mitsubishi s priključno-hibridnim Outlanderjem dokazuje, da elektrifikacija ne pomeni kompromisov, temveč novo raven zmogljivosti in vsakodnevne uporabnosti.