Capri je nekaj kilometrov velika vulkanska skala, otok na jugu Neapeljskega zaliva, precej romantična (in pregrešno draga) turistična destinacija v Kampanji. In ime, ki ga Modri oval že več kot pol stoletja uporablja za svoje avtomobile, med njimi je bržkone najbolj znan dolgonosi kupe iz sedemdesetih. Zdaj se je ime vrnilo med žive na stiliziranem električnem SUV-ju, ki ima celo nekaj oblikovnih potez slavnega prednika, v bistvu pa je drugačen avto s povsem drugačnim pristopom.

Zunanjost novega električnega Caprija deluje urejeno in precej samozavestno, oblikovno pa je postavljena na čiste, mehko zaobljene linije, ki električnemu modelu dajo sodoben in aerodinamičen videz. Spredaj izstopajo značilne štiri LED-točke, ki predstavljajo edino bolj izrazito povezavo s klasičnim Caprijem, medtem ko je preostanek zasnove bolj umirjen. Kupejevska strešna linija je nakazana, ne pretirana, črni A-stebrički in temni okenski okvirji pa elegantno podaljšajo profil in ustvarijo vtis nekoliko bolj športne drže. Capri na cesti deluje čisto in sodobno, z dovolj identitete, da ga ne zamenjaš z neposrednimi konkurenti.

A kljub temu njegova zunanjost ne nosi tistega dramatičnega karakterja, ki ga marsikdo še vedno povezuje z originalnim kupejem. Novi model stavi predvsem na funkcionalnost in sodoben oblikovni jezik, zato vizualno prej nagovarja vsakdanjo uporabnost kot pa čustveno nostalgijo. Gre za lepo izrisan, zadržano eleganten električni SUV, ki se ne pretvarja, da posnema svojega legendarnega prednika, ampak ga le rahlo potipa skozi oblikovne detajle.

Notranjost je zasnovana izrazito moderno, z velikim poudarkom na tehnologiji in prostornosti. V ospredju stoji pokončno nameščen 14,6-palčni osrednji zaslon, ki prevzame večino upravljanja in s ustvari skoraj minimalističen videz armaturne plošče. Da se ga celo malo nagniti, pod njim je skrit praktičen predalček. Spredaj je prostora več kot dovolj, sedeži nudijo dober oprijem, volan je široko nastavljiv, kabina pa daje vtis svetlobe in odprtosti – še posebej z odkrito panoramsko streho. Tudi zadaj Capri ponudi precej dobrega, čeprav rahlo poševna strešna linija pomeni, da najvišjim potnikom nad glavami hitro zmanjka nekaj centimetrov.

Materiali so mešanica boljših in povsem povprečnih elementov. Capri ni pretenciozen – plastike je kar nekaj, predvsem okrog armaturne plošče in vratnih oblog, a je vse skupaj solidno sestavljeno in namenjeno predvsem praktičnosti. Upravljanje prek velikega ekrana je lepo urejeno, a zahteva nekaj privajanja, saj del funkcij zahteva več dotikov, kot bi si želeli med vožnjo, nekaj pa zmanjka tudi na intuiciji, recimo, kako preklicati vodenje v navigaciji – dokler slučajno ne ugotovite, da se zaslon potegne tudi navzdol. Preslikava pametnega telefona na zaslon je brezžična, a včasih malo muhasta, pomaga izklop in ključ izven avtomobila.

Pohvaliti gre enostaven način zagona, brez pritiska na gumb, samo obrnemo ročico in peljemo. No, podobnost z nemškim VW ni naključna, saj si z ID serijo deli električno platformo MEB in še kako malenkost. Ne morem pa mimo kapacitativnih stikal na volanu in drugje – prava nočna mora. Tu žal Capri močno pogrne, od tega, da nikoli ne veste, kaj ste pritisnili, če sploh, vrhunec pa je nehoten vklop ogrevanja volana ob praktično vsakem zasuku z dlanjo.

Za pogon pri štirikolesno gnanem testnem primerku je skrbel par elektromotorjev s skupno močjo 250 kW in 679 Nm navora. 79 kWh baterija brez da bi pretirano gledali na način vožnje, odpelje skoraj 400 kilometrov, verjetno pa se bo katera od šibkejših različic z enim samim motorjem pokazala še bolje. Do stotice pospeši v petih sekundah, dovolj za nekaj fizikalnih doživetij, ne bo pa to stalna praksa.

Polnjenje je pravzaprav prijetno presenečenje, saj je recimo na hitri polnilnici zdrvela do 160 kW (nominalno sicer omogoča 185 kW) in sedenje na vrtu pri rumenem »M« na počivališču Barje je bilo precej kratko.

Seveda pa bo avtocesta zelo hitro požrla kapaciteto.  Zdaj, v zelo lepi jeseni pretirane potrebe po ogrevanju ni bilo (razen neprostovoljnega ogrevanja volana), pozimi pa bo na doseg pazila toplotna črpalka, ki pa je na voljo le za doplačilo. Realnost dosega električnega pogona brez tega dodatka pri zimskih minus 5 in kakem sneženju bo še nekoliko nižja od navedenih številk.

Podvozje je nastavljeno izrazito na udobje, zato Capri lepo gladi neravnine in je prijeten sopotnik na dolgih vožnjah, a pri bolj dinamičnem tempu občutiš maso in opazno nagibanje karoserije. To pomeni, da Capri ni športnik v stilu legendarnega imena, je pa sproščen, tih in dobro izravnan električni SUV, ki bo zadovoljil večino voznikov — minus pa ostaja predvsem pomanjkanje ostrine in povezave s športno dediščino, ki bi jo ime Capri lahko obljubljalo.

Testni Capri z Vivid Yellow klasično barvo je vrh piramide, oprema praktično vključuje vso napredno elektroniko, maloprodajna cena pa je 51.350 evrov. Dodatno je bil tu še paket za pomoč vozniku za 1380 evrov, pa panoramska streha za enak znesek, 1220 € želijo za toplotno črpalko, 21-palčna kolesa pa stanejo še 610 €. Skupna cena je tako 55.940 tisočakov, nekaj potem znižajo še Fordovo financiranje in davkoplačevalci s subvencijo.

Novi Capri je kot celota zelo soliden električni SUV: sodoben dizajn, prostorna in tehnološko urejena notranjost (minus gumbi in stikala) ter udoben, umirjen pogon, z veliko rezerve moči, ki najbolje deluje v vsakdanji vožnji. A hkrati bi bilo morda bolje, da bi model imel svojo identiteto in ne ime, ki ga prevzema od povsem drugačnega avtomobila iz drugačnih časov z drugačno filozofijo.