Finančni udarec je še toliko bolj občuten, ker so prihodki ostali skoraj nespremenjeni pri približno 322 milijardah evrov. Posledično je operativna marža koncerna zdrsnila s 5,9 na zgolj 2,8 odstotka. Padec dobička je posledica ameriških carin, ki so podjetje stale več milijard evrov ter vse močnejše konkurence na ključnem kitajskem trgu, kjer domači proizvajalci hitro prevzemajo delež na področju električnih vozil. Dodaten udarec je prinesla sprememba strategije pri Porscheju, ki se je zaradi počasnejše rasti povpraševanja po električnih modelih odločil podaljšati življenjsko dobo motorjev z notranjim izgorevanjem. Ta poteza je ustvarila za več kot tri milijarde evrov izrednih stroškov, operativni dobiček znamke Porsche pa je strmoglavil za 98 odstotkov na 90 milijonov evrov.

Za stabilizacijo poslovanja koncern načrtuje obsežno prestrukturiranje, ki predvideva ukinitev kar 50.000 delovnih mest do leta 2030, od tega 35.000 v Nemčiji, preostanek pa v Porscheju in v softverski diviziji Cariad.

Kljub drastičnim rezom in padcu neto dobička pa je vodstvo prejelo visoke nagrade, kar utemeljujejo z rastjo denarnega toka na 6,4 milijarde evrov. Glavni izvršni direktor Oliver Blume je v letu 2025 prejel skupno 7,42 milijona evrov, kar kljub njegovemu prostovoljnemu znižanju plače še vedno vključuje približno dva milijona evrov kratkoročnega bonusa. Skupni znesek kratkoročnih variabilnih nagrad za vodilne menedžerje je dosegel 13,6 milijona evrov, največji prejemnik pa ostaja nekdanji direktor Herbert Diess, ki bo na račun prejel kar devet milijonov evrov, čeprav je podjetje zapustil že leta 2022. Finančni direktor Arno Antlitz priznava zahtevnost situacije, a izpostavlja rast tržnega deleža njihovih električnih vozil v Evropi na 27 odstotkov, glavni cilj uprave pa zdaj ostaja vrnitev operativne marže na osem do deset odstotkov.