Ključno vlogo je odigrala tehnologija za samodejno prepoznavanje registrskih tablic (ANPR), integrirana v obstoječe cestninske kamere, ki je omogočila sprotno primerjanje podatkov o vozilih z davčnimi, carinskimi in zavarovalniškimi evidencami. Preiskava je razkrila razširjeno prakso izogibanja davkom, pri kateri so lastniki avtomobile registrirali v tujini, nato pa jih trajno uporabljali v Grčiji. Sistem je s spremljanjem gibanja vozil dokazal, da so številni presegli dovoljeni šestmesečni rok uporabe tujih registracij.

Sledili so taktični policijski in carinski pregledi, ki so poleg davčnih nepravilnosti odkrili še druge kršitve, vključno s prirejenimi identifikacijskimi številkami vozil in povezavami s kaznivimi dejanji. Nekateri zaseženi avtomobili so bili vredni tudi do 750 tisoč evrov. Primer iz Grčije kaže, kako lahko umetna inteligenca bistveno poveča učinkovitost nadzora v prometu in odkrivanju finančnih zlorab, hkrati pa odpira vprašanja o varstvu zasebnosti. Vse več evropskih držav namreč razmišlja o uvedbi podobnih sistemov, ki bi lahko v prihodnje temeljito spremenili način nadzora nad vozili in uporabo tujih registrskih tablic.