Generalni direktor Oliver Blume je v pismu delničarjem razkril, da naj bi v naslednjih štirih letih ukinili približno 50.000 delovnih mest.

Hkrati koncern zmanjšuje proizvodnjo. Letno naj bi izdelali okoli devet milijonov vozil, s čimer želijo omejiti presežne kapacitete. Pred pandemijo je Volkswagen redno presegal deset milijonov vozil letno, rekord pa je dosegel leta 2018 z več kot enajstimi milijoni. Lani je proizvodnja padla na 8,9 milijona vozil.

Tudi prodaja letos ne dosega pričakovanj. V prvem četrtletju 2026 je osnovna znamka Volkswagen dosegla 1.048.300 vozil, kar je 7,6 odstotka manj kot leto prej. Seat in Cupra sta padla za en odstotek na 145.300 vozil, Audi za 6,1 odstotka na 360.100 vozil. Največji padec je doživel Porsche, kjer je prodaja upadla za 14,7 odstotka na 61.000 vozil.

Težave so imele tudi prestižnejše znamke. Bentley je zabeležil 9,9-odstotni padec na 2.200 vozil, Lamborghini 11,7-odstotnega na 2.600. Edina svetla točka v koncernu ostaja Škoda, ki je zrasla za 14 odstotkov na 271.900 vozil.

Toda rast Škode ne more nadomestiti globalnih težav koncerna. Finančni direktor in operativni vodja Arno Antlitz opozarja na vse večji pritisk kitajskih proizvajalcev v Evropi, dodatno breme pa predstavljajo ameriške carine.

Rešitev, ki jo vidi vodstvo, so dodatni rezi. Volkswagen želi znižati stroške, ne da bi pri tem trpela kakovost, hkrati pa pospešiti razvoj novih modelov in skrajšati čas prihoda na trg.

To pomeni tudi poenostavitev ponudbe. Koncern namerava zmanjšati kompleksnost modelne palete in tehnoloških platform, kar v praksi pomeni ukinjanje nekaterih modelov in različic ter manj različnih arhitektur.

Opozorila o zastarelem poslovnem modelu niso nova. Oliver Blume je že julija 2025 v internem pismu zaposlenim zapisal, da model, ki je desetletja deloval, danes ne ustreza več razmeram na trgu. Danes, kot prvi mož Volkswagna, to stališče le še potrjuje.