Po naslednji dirki v Montrealu v Kanadi se uradno konča prvo ADUO obdobje. Na kratko povedano to pomeni, da bodo od takrat naprej proizvajalci motorjev, ki so zaostali, lahko izkoristili določene prednosti. To je bilo že znano – zdaj pa mednarodna avtomobilska zveza FIA uradno objavlja natančen časovni razpored in podaja nekaj dodatnih pojasnil o smislu in namenu tega mehanizma.

Kaj je ta ADUO in zakaj je pomemben?

ADUO je kratica za »Additional Development and Upgrade Opportunities«, torej dodatne možnosti za razvoj in nadgradnjo. Njihov namen je zagotoviti, da proizvajalci motorjev, ki zaostajajo, dobijo priložnost, da med sezono nadoknadijo zaostanek. ADUO se proizvajalcem dodeli, če njihov zaostanek pri motorjih z notranjim zgorevanjem znaša vsaj 2 odstotka.

Kako deluje ADUO?

Za vsako obdobje ADUO (več o tem spodaj) lahko proizvajalci, ki presežejo 2-odstotno mejo zaostanka, glede na obseg zaostanka uvedejo več nadgradenj, izkoristijo več možnosti in porabijo več sredstev zunaj proračunske omejitve.

To ni čudežno sredstvo!

Nikolas Tombazis, direktor za enosedežne dirkalnike pri FIA, pri tem poudarja: »Pomembno je pojasniti, da ADUO ni nikakršen mehanizem za izenačevanje zmogljivosti. Ekipa ali proizvajalec ne dobi nenadoma večjega pretoka goriva ali več ali manj balasta. Gre bolj za mehanizem za razbremenitev zgornje meje stroškov, pri katerem proizvajalec pogonske enote, ki v obdobju pregleda izpolnjuje merila ADUO, dobi možnost, da svoj motor nadalje razvije s prilagoditvijo navzdol. Tega ne smemo podcenjevati, vendar mora proizvajalec kljub temu zgraditi najboljši motor, da bi zmagal. To ni čudežno sredstvo in tudi ni tako, da bi FIA komu, ki zaostaja, dodelila dodatne točke – mu le omogoča manevrski prostor za nadaljnji razvoj pogonske enote v okviru, ki ga določa tehnični pravilnik. Ne gre za povečanje zmogljivosti, temveč za ustvarjanje možnosti za to.«

Kako se zdaj izračunavajo faze po odpovedi dirk?

Prvotni načrt je predvideval tri preglede, torej štiri faze v teku leta, vsakič po šestih dirkah. In sicer po 6., 12. in 18. dirki. Zaradi odpovedi dirk v Bahrajnu in Savdski Arabiji je prišlo do zmede v točkovanju. Saj bi bil Grand Prix v Miamiju v začetku maja pravzaprav že šesta dirka – a je bila zdaj šele četrta.

Glavno vprašanje je bilo torej: kje bi potegnili črto? Katera dirka bi se štela za šesto? Tudi ob upoštevanju dejstva, da bi se sezona lahko končala z 22 namesto 24 dirkami, deljenje s štirimi v sklopih po šest dirk ne bi bilo več celoštevilčno.

Odločili so se za kompromisno rešitev: prvo obdobje se konča po petih odvoženih dirkah, in sicer v trenutku, ki bi po prvotnem koledarju sledil sedmi dirki, torej po Montrealu. Drugo obdobje traja od Monaka do Madžarske, tretje pa od Zandvoorta do Mehike. Po Montrealu bodo torej proizvajalci pogonskih enot, ki izpolnjujejo pogoje, prvič prejeli obvestilo o svojih dovoljenih možnostih. Že od naslednjega dirkaškega vikenda naprej lahko uvedejo nadgradnje.