Na trg so prihajale nove znamke, prodaja je podirala rekorde, domači kupci pa so množično sprejemali električne avtomobile. Evropski proizvajalci so z zaskrbljenostjo spremljali vzpon podjetij, kot so BYD, Nio, Xpeng, Geely in MG, ki so iz leta v leto pridobivala večji vpliv. Danes pa se razmere spreminjajo. Po mnenju Williama Lija, prvega moža znamke Nio, je obdobje najhitrejše rasti za kitajsko avtomobilsko industrijo končano. Kitajska namreč ni več trg, na katerem bi lahko proizvajalci računali na skoraj neomejeno širitev. Na cestah je že približno 370 milijonov vozil, domače povpraševanje pa kaže znake ohlajanja.

Podatki to potrjujejo. Prodaja novih vozil na kitajskem trgu je aprila upadla že sedmi mesec zapored. Čeprav številke ostajajo ogromne, proizvajalci vse težje najdejo nove kupce na domačem terenu. To pomeni, da bodo morali prihodnjo rast iskati predvsem zunaj meja svoje države. Prav tu pa se začnejo težave. Uspeh na domačem trgu še ne pomeni avtomatičnega uspeha v Evropi, Severni Ameriki ali drugih delih sveta. Kitajski proizvajalci so doma uživali številne prednosti: razvito infrastrukturo za električna vozila, državne spodbude, dobro poznavanje lokalnih kupcev in izjemno hitro sprejemanje novih tehnologij.

Na tujih trgih je slika drugačna. Vstop zahteva velika vlaganja v prodajno mrežo, servisno podporo, logistiko, homologacijo in prepoznavnost blagovne znamke. Poleg tega morajo proizvajalci prepričati kupce, ki imajo pogosto povsem drugačna pričakovanja kot kitajski potrošniki.

To občuti tudi Nio, ki velja za eno tehnološko najbolj naprednih kitajskih znamk. Čeprav podjetje veliko stavi na inovacije, kot je menjava baterijskih paketov, ostaja njegova prodaja zunaj Kitajske precej skromnejša od prvotnih načrtov. Zanimivo je, da Li kot eno od priložnosti za rast na tujih trgih vidi tudi priključne hibride in celo modele z motorji z notranjim zgorevanjem. To je precej zgovoren pokazatelj dejstva, da svetovni kupci še niso povsod pripravljeni na popoln prehod na električni pogon.

Podobno velja tudi za BYD, trenutno največjega kitajskega izvoznika vozil. Čeprav podjetje hitro povečuje prisotnost v Evropi in drugod po svetu, še vedno velik del prodaje ustvari doma. Mednarodna širitev prinaša vrsto izzivov, od carin in političnih pritiskov do varnostnih zahtev in nezaupanja nekaterih kupcev. Evropski trg je pri tem še posebej zahteven. Avtomobila kupci ne izbirajo zgolj na podlagi cene in opreme. Pomembni so tudi tradicija, ugled znamke, servisna podpora in čustvena navezanost. Prav na teh področjih imajo evropski proizvajalci še vedno določeno prednost.

Kitajska avtomobilska industrija zato vstopa v novo fazo razvoja. Namesto obdobja eksplozivne rasti prihaja čas konsolidacije in selekcije. Uspešni bodo tisti proizvajalci, ki bodo znali ustvarjati dobiček, graditi prepoznavne znamke, zagotavljati kakovost in se prilagajati posameznim trgom. Podjetja, ki so živela predvsem od subvencij, agresivnih cenovnih vojn in domačega povpraševanja, bodo imela bistveno težjo nalogo. Za evropske proizvajalce to nikakor ni razlog za sprostitev. Nasprotno. Ker je prostor za rast doma vse manjši, bodo kitajske znamke še odločneje iskale kupce v tujini. Bitka za globalni avtomobilski trg se zato šele zares začenja.