Dobrih 700 kilometrov od Ljubljane in 200 kilometrov vzhodno od Budimpešte je na 400 hektarih velikem zemljišču tik ob avtocesti M35 postavljen najnovejši BMW-jev tovarniški obrat, ki je lansko jesen z začetkom delovanja predstavljal nekakšen nov mejnik pri bavarskemu proizvajalcu avtomobilov. To je tovarna, v katero je nemški velikan vložil 2,3 milijarde evrov in kjer se trenutno sestavlja le en model nove električne dobe. A to je šele začetek nove dobe.

Nemški velikan upravlja 32 proizvodnih obratov na štirih celinah, kjer dela več kot 80 tisoč zaposlenih. Takšen nov tip tovarne kot je v Debrecenu bodo v prihodnje postavili še v bavarski prestolnici (posodobitev obstoječega objekta), na Kitajskem in v ZDA.

Tovarna stoji le nekaj kilometrov izven Debrecena, kjer trenutno živi okrog 210 tisoč prebivalcev. Je drugo največje madžarsko mesto, ki je obenem povsem industrijsko mesto, kjer ni prisoten le nemški avtomobilski velikan, pač pa še veliko drugih uveljavljenih podjetij (Catl, Eve Energy, Vitesco Technologies, Teva Pharmaceutical, Schaeffler in drugi). Ti so na Madžarskem našli v pretežni meri dobro poslovno okolje, v obliki državnih spodbud in ugodne davčne zakonodaje, pomemben faktor pa predstavlja tamkajšnja univerza z več kot 35 tisoč študenti in nenazadnje urejena prometna infrastruktura. Mesto je povezano z avtocestnim omrežjem, ima razvito industrijsko železniško infrastrukturo ter mednarodno letališče, kar je ključno za hitre dobavne verige. Iz tovarne na različne konce po Evropi kar 60 odstotkov izdelanih avtomobilov gre po tirih, za preostali del pa poskrbijo tovornjaki.

Da je šlo za novo ero proizvodnje avtomobilov, pove dejstvo, da so pred začetkom gradnje virtualno simulirali celoten proces proizvodnje. V digitalni obliki so postavili tovarno in sestavili navidezni avto, s katerim so preverjali delovanje robotov, proizvodnih linij, dobaviteljev in informacijskih sistemov. Tako so lahko številne težave odpravili še pred začetkom gradnje, ki se je začel leta 2023. Ko je bil ta projekt dokončan so se lotili dejanske gradnje in tovarno postavili v dveh letih. 

Digitalizacija za večjo učikovitost

BMW-jeva tovarna je prve avtomobile začela proizvajati lanskega oktobra in danes je v dveh izmenah zaposlenih nekaj več kot 3 tisoč ljudi, kar pomeni, da trenutno s proizvodnih trakov dnevno zapelje okrog 240 vozil z oznako iX3. A kot pravijo sogovorniki, je to šele začetek, saj jim do polne zmogljivosti manjka še veliko. Trenutno so nekje na tretjini proizvodnih zmogljivosti. Še vedno zelo veliko zaposlujejo, saj potencialno delovno silo iščejo tako na Madžarskem kot v okoliških državah. Romunska meja je od Debrecena oddaljena vsega 30 kilometrov. Ko glavnega predstavnika povprašam o povprečni plači zaposlenega v proizvodnji, pravi, da mi tega podatka ne more razkriti, mi pa v isti sapi pove, da imajo zelo različno strukturo zaposlenih, ki šteje kar 55 narodnosti.

V tovarni je trenutno zaposlenih nekaj več kot 3 tisoč ljudi. Največ jih prihaja iz Madžarske in bližnje Romunije.

Vsi zaposleni v tovarni za svoje delo uporabljajo pametne mobilne telefone za komunikacijo in računalnike za upravljanje različnih procesov dela. Papirja tako rekoč ne uporabljajo, saj so vsi procesi digitalizirani, to pa pomeni občutno večja učinkovitost dela. A preden zaposleni pride na pravo delovno mesto, mora prestati kar nekaj začetnega šolanja. In ja tudi ta del je povsem digitaliziran, saj se ti izobražujejo s pomočjo virtualne resničnosti. V ta namen so zgradili velik izobraževalni center, ki meri kar 6500 kvadratnih metrov. A da ne ostane zgolj pri začetnemu izobraževanju, imajo ob proizvodnih linijah urejene še dodatne učne prostore.

Za 600 metrov manj kablov

Zdaj pa k bistvu. Torej, v tovarni za zdaj nastaja le en model – električni BMW iX3. Že pri razvoju tega Neue Klasse modela so inženirji močno poenostavili konstrukcijo avtomobilov. Električne napeljave so skrajšali za približno 600 metrov kablov, zmanjšali maso vozila in občutno zmanjšali število sestavnih delov. Sprednji del vozila ima zdaj približno tretjino manj komponent kot predhodnik, kar poenostavlja proizvodnjo. Imeli smo priložnost, da si na kratko ogledamo, kako se iX3 dejansko sestavi. Od oblikovanja aluminijaste in jeklene karoserije do končnega izdelka, ki je rojen po nekaj več kot 15 urah. Tovarna ima štiri poglavitne proizvodne procese – preoblikovanje pločevine, varjenje karoserij, lakiranje in končna montaža. 

Zelo hitro ugotovimo, da je prvih dveh procesih zelo veliko robotiziranega dela. Samo v delu karoserijske delavnice je postavljenih več kot tisoč robotov, ki na vsaki karoserijo poskrbijo za okrog 4500 natančnih točkovnih varov. Nekaj je seveda tudi lepljenja. Lakirnica velja za enega tehnološko naprednih in energetsko učinkovitih delov celotnega kompleksa. Ta del tradicionalno zahteva velike količine zemeljskega plina za ogrevanje in sušenje barve, zato so ta proces pri BMW-ju popolnoma elektrificirali, s čimer so bistveno zmanjšal emisije CO2 in energetsko porabo. Preden iX3 dobi končni barvni odtenek, karoserijo potopijo v več različnih bazenov za zaščito in šele nato gre na lakiranje, kjer proces lakiranja zajema nanos treh plasti barv. Posebne peči za sušenje se segrevajo med 60 in 180 stopinjami Celzija in v celoti delujejo s pomočjo elektrike, zahvaljujoč tehnologiji Power2Heat, ki so jo razvili sami.

Med najpomembnejšimi tehnološkimi dosežki nove tovarne izstopa prva popolnoma električna avtomobilska lakirnica na svetu.

Obiskali smo tudi del montaže, kjer iX3 dobi končni izgled. Sestavni deli do različnih postaj prihajajo s pomočjo avtonomnih transportnih vlakov, delavci pa pri svojemu delu uporabljajo veliko namenskega orodja, da je proces čim hitrejši in enostavnejši. Ko se ustavimo pri proizvodni liniji, kjer nameščajo kolesa, je čas namestitve enega kolesa krajši od 20 sekund. V proizvodnji kakopak uporabljajo tudi pomoč umetne inteligence za nadzor kakovosti, saj so razvili svoj sistem Artificial Intelligence Quality Next, s katerim odkrivajo morebitne napake pri celotnemu procesu izdelave. Nič ne prepuščajo naključju.

Baterije so drugačne

Baterije za novi iX3 zagotavlja kitajsko podjetje CATL, ki ima neposredno ob tovarni svoj obrat, čeprav jih v končno obliko sestavijo v okviru tovarne v Debrecenu. Tudi ta del nam na kratko razkažejo. Namreč, tovarniški obrat sestavlja baterijske sklope tudi za tovarno v Munchnu in sicer za model i3, ki bo kmalu začel svojo prodajno pot. Za zdaj dnevno izdelajo okrog 400 baterij, a bodo proizvodnjo kmalu še dodatno povečevali – na 45 baterij na vsako uro, kar pomeni, več kot tisoč baterij dnevno. 

BMW je pri iX3 uporabil novo generacijo baterijskih celic, ki so valjaste oblike. V enem baterijskem sklopu jih je okrog tisoč, celoten paket pa je prilagojen visoki napetosti 800 voltov, kar v praksi omogoča izjemno hitro polnjenje - do 400 kilovatov.

Pomemben del trajnostne strategije predstavlja tudi oskrba z energijo. Približno četrtino vseh potreb po električni energiji pokriva lasten fotovoltaični park, ki se razprostira na 50 hektarih površin in velja za enega največjih sončnih sistemov na Madžarskem. Presežke proizvedene energije, ki nastajajo predvsem ob koncih tedna, ko proizvodnja stoji, shranjujejo v velikanski toplotni hranilnik prostornine 1.800 kubičnih metrov, katerega skupna kapaciteta znaša 130 megavatnih ur. Toplota se shranjuje v vodi, segreti do 95 stopinj Celzija, hranilnik pa je tako dobro izoliran, da lahko energijo zadržuje več dni. 

Približno četrtino vseh potreb po električni energiji pokriva lasten fotovoltaični park, ki se razprostira na 50 hektarih.

Na 400 hektarjev velikem zemljišču, kjer so pred tem bila kmetijska zemljišča, dobro polovico zasedajo tovarniške hale in povezovalne ceste, medtem ko preostali del predstavljajo tako imenovane zelene površine, za katero v pretežni meri skrbi tamkajšnja fakulteta za agronomijo. Po končani gradnji so zasadili kar 10 tisoč novih dreves, uredili veliko ogromno zelenih površin, medtem ko za košnjo trave v fotovoltaičnem parku skrbijo ovce. Trenutno jih je nekaj več kot 60 in posebej zanje skrbi usposobljen pastir. Omeniti velja še eno posebnost. Ko se vozimo med proizvodnimi halami opazimo okrogle lesene konstrukcije, ki jih imenujejo jurte in jih zelo dobro poznajo tudi na Madžarskem. V tem primeru služijo kot prostor za kratkotrajen počitek zaposlenih.

Posebna pozornost je namenjena tudi okolju, saj so s pomočjo tamkajšnje fakultete za agronomijo zasadili več kot 10 tisoč dreves, uredili so veliko zelenih površin, med sončne celice pa so naselili čredo ovc, za kater srbi pastir.