V prvi vrsti sistem deluje po načelu merjenja povprečne hitrosti na daljših odsekih. Kamere vozilo zabeležijo ob vstopu in izstopu iz nadzorovanega območja, nato pa izračunajo povprečno hitrost vožnje. Kratkotrajno zmanjšanje hitrosti pred kamero zato ne pomaga, saj je odločilno povprečje na celotnem odseku.

Po podatkih družbe Autostrade per l'Italia je v uporabo vključenih več kot 260 nadzornih točk, ki pokrivajo približno 2.500 kilometrov avtocest. Največ nadzora je na ključnih prometnicah, med drugim na avtocestah A1 (Milano–Neapelj), A4 (Torino–Benetke), A14 ob Jadranski obali in A23 proti Avstriji.

Najnovejša generacija sistema Tutor 3.0, ki jo uvajajo od leta 2025, poleg hitrosti zaznava tudi premajhno varnostno razdaljo, nevarna prehitevanja ter nedovoljeno vožnjo po odstavnem pasu. Posebna pozornost je namenjena tovornjakom in vozilom s prikolicami. Sistem deluje podnevi in ponoči ter tudi v slabih vremenskih razmerah.

Kazni za prehitro vožnjo v Italiji ostajajo visoke. Za manjše prekoračitve hitrosti se globe začnejo pri 42 evrih, pri večjih prekoračitvah pa lahko presežejo 1000 evrov, v najhujših primerih celo 3 tisoč evrov. Med 22. uro zvečer in 7. uro zjutraj se kazni dodatno povečajo za tretjino. Pomembna novost za tuje voznike je tudi dejstvo, da se italijanske kazni zadnje čase učinkovito izterjujejo v drugih državah Evropske unije, zato jih ni več mogoče preprosto prezreti.