Tudi kot kritik moraš biti včasih iskren in priznati izjemen dosežek. Po zmagi Lewisa Hamiltona s Ferrarijem v Kataloniji se skoraj vsi veselijo skupaj z 41-letnikom. Navajamo »skoraj vsi«, ker na navijaških forumih krožijo tudi govorice, da je bila 106. zmaga na dirki za veliko nagrado Hamiltonu v nekem smislu podarjena.

Ozadje: Virtualna faza varnostnega avtomobila (VSC), ko je Fernando Alonso svoj dirkalnik Aston Martina postavil ob robu steze. Dejstvo je: takšna faza, ko dirkalniki po stezi vozijo z močno omejeno hitrostjo, je praviloma priložnost za menjavo pnevmatik. Postanek za menjavo pnevmatik med fazo VSC je v Španiji približno deset sekund krajši kot med običajnim tekom dirke.

Ferrari je Hamiltona sprva pustil zunaj (mnogi so se že spraševali in čudili, ali je to res pametno), a so ga je nato krog kasneje vendarle pripeljali na postanek. Rezultat: Hamilton je ohranil vodstvo in se nato samo oddaljeval obema Mercedesoma.

Dirkač Mercedesa George Russell domneva: »Če bi se ustavil med zeleno zastavo, bi se Lewis vrnil na stezo za nami. A če sem povsem iskren – imel je odlično hitrost, proti kateri ne bi mogli storiti prav veliko.« Če pogledamo Hamiltonovo hitrost v zaključku dirke, bi dirkač Ferrarija s svojimi svežimi gumami verjetno prehitel Mercedes.

Ključ do zmage ni bila faza VSC, temveč agresivna, pogumna in na koncu popolnoma pravilna strategija Ferrarija, da so se že od samega začetka odločili za tri postanke. Lewis Hamilton je ponosno dejal: »Za to sem se zavzemal že od samega začetka, ker sem bil prepričan, da je to najhitrejša pot do cilja.« Šef ekipe Ferrari Fred Vasseur meni: »Zmago bi dosegli tako ali tako. Morda bi bila naša prednost nekoliko manjša. To je vse.«