Po novem bi lahko leta 2030 hibridni in drugi modeli z motorjem z notranjim zgorevanjem predstavljali do polovico vseh prodanih novih vozil, medtem ko zdaj veljavni načrti predvidevajo le 20-odstotni delež. Velika Britanija je bila med prvimi državami, ki je napovedala prepoved prodaje novih vozil brez elektrifikacije od leta 2030 ter popolno prepoved prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem od leta 2035. V zadnjih letih pa se ti načrti postopoma mehčajo.

Trenutno mora letos delež električnih vozil med novimi registracijami doseči 33 odstotkov, prihodnje leto 38 odstotkov, nato pa naj bi se do leta 2030 povzpel na 80 odstotkov. Po poročanju britanskih medijev naj bi se ta cilj zdaj znižal na 50 odstotkov. Razlog je predvsem počasnejša rast povpraševanja po električnih vozilih. Po podatkih britanskega združenja proizvajalcev in trgovcev z vozili (SMMT) so električni avtomobili v prvih petih mesecih letošnjega leta predstavljali le 23,9 odstotka vseh novih registracij, kljub obsežnim popustom proizvajalcev in uvoznikov.

»Jasno je, da predpostavke, na katerih so temeljile prvotne kvote, ne veljajo več. Nastale so za trg z večjim povpraševanjem, večjo stabilnostjo in nižjimi cenami energije, ne pa za razmere, ki jih imamo danes,« je dejal predsednik združenja SMMT Mike Hawes.

Po njegovem mnenju same kvote ne zmanjšujejo izpustov, temveč jih zmanjšuje nakup novih vozil. Potrošniki in podjetja bodo po njegovih besedah na električne avtomobile prešli le, če bodo pogoji in stroški dovolj ugodni. Če bo do spremembe res prišlo, bo to že druga omilitev pravil pod vlado premierja Keira Starmerja. Lani je Velika Britanija po letu 2030 dovolila tudi prodajo klasičnih hibridov, ne le priključnih hibridov, električnih vozil in modelov na vodik.

Za zdaj naj bi sicer ostala v veljavi prepoved prodaje novih neelektrificiranih vozil po letu 2030 in popolna prepoved prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem po letu 2035. Predstavniki avtomobilske industrije in sindikatov predlagano omilitev podpirajo, saj menijo, da bi hitrejši prehod lahko ogrozil številna delovna mesta. Po drugi strani pa organizacije, povezane z infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, opozarjajo, da bi dodatne spremembe pravil lahko upočasnile razvoj polnilnega omrežja in zmanjšale zaupanje vlagateljev.