Transit že več kot šest desetletij velja za enega najpomembnejših in najuspešnejših dostavnikov na svetu. Od prve generacije leta 1965 je Ford prodal več kot 13 milijonov primerkov, zato ni presenetljivo, da danes ponuja vrsto specializiranih izvedb za najrazličnejše uporabnike. Ker smo Transitov v zadnjem obdobju vozili v sto in eni različici, ne bomo dolgovezili s tehnikalijami. A vendarle, ob dobro utečenem sistemu pa se še vedno lahko pojavi presenečenje. 

Zamislimo si situacijo – imamo pet ljudi, ki gredo »nekaj delat«, morda polagat »knauf«, morda na izlet s kolesi ali vožnjo s kajaki. Dve vrsti sedežev, torej šest in še prostor za ostalo kramo – povsem običajna praksa, a kam spraviti recimo dolge smuči, kajake ali kovinske profile za »knauf«, lestev, daljše cevi? Na streho? Dilema med sedeži in krajšim tovorom ali dvema voziloma za pet potnikov z dovolj dolgo kabino zadaj za reči?

Transit Custom MultiCab je Fordov odgovor na prav takšno dilemo. S petimi sedeži in posebno L-oblikovano pregrado omogoča prevoz veččlanske ekipe, hkrati pa po levi strani vozila ohranja prostor za predmete dolžine do 3,4 metra v podaljšani različici L2 (edina na voljo pri nas). Dvoja drsna vrata na eni strani vodijo na 2 sedeža v drugi vrsti (od nakladalnega dela ločena s pregrado), za voznikom pa odpirajo podaljšan kanal za tovor. V praksi kar genialna rešitev, ker so navadno dolge reči količinsko omejene, je dovolj le delno podaljšan prostor. V zgodnji pomladi nas je zadela prav taka zgodba, ko je bilo treba naložiti ostanke embalaže 2,5-metrskega stroja. In ne, ni bilo potrebno rezanje, preprosto so šli ob strani na daljši del zadnje kabine, štirje močni pa v potniško kabino. Ker so ob strani dolga drsna vrata, je tudi nalaganje z zadnje strani enostavno, saj je eden od nas preprosto le potegnil te dolge lesene panele v ta razširjen kanal ob strani.

Če imate običajen nakladalni prostor, občasno pa kaj dolgega, potem je ta 3,4 metra dolga stranica kot naročena.

Lepo presenečenje predstavlja tudi sam nakladalni prostor, ki ne deluje kot gola pločevinasta škatla, temveč kot premišljeno zasnovano delovno okolje. Ford je stene zaščitil s trpežnimi oblogami, ki bodo marsikateremu obrtniku prihranile kakšno prasko ali udrtino, hkrati pa so poskrbeli za kakovostno LED-osvetlitev, ki omogoča delo tudi v slabših svetlobnih razmerah. Tla so zaščitena z robustno oblogo, ne manjkajo pa niti številna pritrdilna mesta za varno pritrditev tovora. V primerjavi z nekaterimi tekmeci, kjer še vedno prevladuje občutek nedokončanega tovornega prostora, Transit dejansko deluje »obrit in počesan« za delo.

Lično urejena notranjost, ki bolj spominja na osebni avto kot dostavnik.

Dvolitrski turbodizel s 125 kW (170 KM) in 405 Nm navora se zlahka spopada z maso in namembnostjo vozila. V kombinaciji z 8-stopenjsko avtomatiko deluje uglajeno, prožno in dovolj zmogljivo tudi takrat, ko je kombi polno naložen. In tudi pelje se precej bolj osebno-avtomobilsko, kot bi pričakovali od dostavnika. Volanski mehanizem je natančen, odzivi so predvidljivi, podvozje pa dobro blaži kratke in ostre neravnine, ki jih pri dostavnikih pogosto občutimo precej bolj izrazito s poskakovanjem reči v nakladalnem prostoru (in potnikov na sedežih). Treba je sicer omeniti, da je potrebno s 5 in polmetrsko zverino z omejeno preglednostjo paziti predvsem na zavijanjih v kaki garažni hiši ali na parkiriščih, da ne bi stranice naslonili na steber ali na kaj drugega, ki potem benti nad vašimi voznimi sposobnostmi. Poraba? Tam nekje okoli osmih litrov, glede na velikost in samo aerodinamiko kar spodoben rezultat.

Zanimiva rešitev in opcija je digitalno vzvratno ogledalo (1060 evrov), ki namesto odseva prikazuje sliko kamere na zadku vozila. Ker je kabina ločena od tovornega prostora s polno pregrado, je to praktično edini način za pogled naravnost za vozilo. Sistem sicer deluje dobro in zagotavlja odličen pregled nad dogajanjem za kombijem, vendar ne more povsem nadomestiti klasičnega ogledala. Ker gre za zaslon, zaznavanje oddaljenosti vozil ni tako naravno, preklapljanje pogleda med cesto in ogledalom pa zahteva nekaj privajanja, naš Doc pa je medicinsko omenil, da je slišal servo motorčke za leče v svojih očeh. Pogoltne tudi mikro SD kartico, kamor lahko snema dogajanje, povezava s telefonom pa omogoča tudi prenos in pregled videa. A ne pozabite gledat na cesto!

Paket Limited predstavlja nekakšno zlato sredino ponudbe. Čeprav ne gre za najdražjo različico, po opremljenosti težko najdemo kaj bistvenega, kar bi pri vsakodnevni uporabi pogrešali. Pred voznikom se razprostira 12-palčna digitalna instrumentna plošča, osrednji del armaturne plošče pa zaseda 13-palčni zaslon sistema SYNC 4 z brezžično povezavo Apple CarPlay in Android Auto, za udobje pa poskrbi še samodejna klimatska naprava, dasiravno je sedenje spredaj vendarle dokaj kombijevsko, sploh ker ima le voznikov sedež izdatne nastavitve. Seveda pa gre lahko še više, recimo s kakimi električno pomičnimi bočnimi vrati.

Cena Multicaba se začne pri 47 tisočakih, testni primerek pa se je z dodatki ustavil pri 55.480 evrih.