Namreč, skupščina ni potrdila mandat dosedanjemu zunanjemu direktorju Motoju Nagaiju, ki je pri Nissanu skrbel za nadzor nad upravljanjem podjetja in kadrovskimi odločitvami na najvišji ravni, a je hkrati imel zelo velik vpliv na upravni odbor. Pomembno vlogo je odigral tudi pri odstavitvi nekdanjega predsednika Carlosa Ghosna leta 2018 ter pri imenovanju vodilnih kadrov v naslednjih letih. Odločitev prihaja po tem, ko francoski Renault, ki ima 15 odstotkov glasovalnih pravic v Nissanu, ni podprl njegove kandidature, kar kaže, da ima francoski proizvajalec pri Nissanu še vedno veliko moč. Ta poteza predstavlja enega največjih pretresov v upravljanju japonskega avtomobilskega proizvajalca po preoblikovanju zavezništva z Renaultom leta 2023. Delničarji so medtem podprli ponovno imenovanje izvršnega direktorja Ivana Espinose in še enajst drugih članov upravnega odbora.

A da ne bi bila skupščina tako monotona, je potek te dodatno začinil eden od delničarjev, ki je predlagal vrnitev nekdanjega izvršnega direktorja Carlosa Ghosna na čelo japonskega avtomobilskega proizvajalca. Predlog sicer ni imel realnih možnosti za uspeh, a razkriva vse večje nezadovoljstvo vlagateljev z razmerami v podjetju. Ti so nezadovoljni predvsem zaradi strmega padca vrednosti delnic, slabih poslovnih rezultatov in počasnega odzivanja na vse ostrejšo konkurenco na globalnem avtomobilskem trgu.

Spomnimo, Carlos Ghosn je Nissan vodil več let in velja za človeka, ki je konec devetdesetih let podjetje rešil pred propadom. Njegova kariera v Nissanu se je dramatično končala leta 2018 po aretaciji zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti. Leto pozneje je pobegnil iz Japonske in se zatekel v Libanon, kjer živi še danes. Zaradi odprtih sodnih postopkov in mednarodnih nalogov za prijetje je njegova vrnitev v avtomobilsko industrijo praktično nemogoča.