Nova študija organizacij Transport & Environment (T&E) in Clean Cities izpostavlja zaskrbljujoč trend nenehnega povečevanja avtomobilov, saj nova vozila v Evropi vsako leto v povprečju zrastejo za 1,2 centimetra v dolžino ter pol centimetra v višino in širino. Ta neprekinjena rast dimenzij traja že od leta 2000 in ustvarja vse večji pritisk na urbano infrastrukturo. Če proizvajalci ne bodo spremenili te usmeritve, poročilo ocenjuje, da bodo mesta do leta 2040 izgubila med 8,5 in 14 odstotki uličnih parkirnih mest, kar bi samo v Berlinu in Londonu pomenilo okoli 100.000 parkirišč manj.

Večji avtomobili ne ogrožajo zgolj razpoložljivega prostora, temveč imajo neposreden vpliv na varnost in porabo energije. Višji pokrovi motorjev dokazano povzročajo hujše poškodbe ob trkih s pešci in kolesarji; ob nadaljevanju trenda bi to do leta 2040 lahko povzročilo približno 2.570 dodatnih smrtnih žrtev med ranljivimi udeleženci v prometu. Hkrati večja in težja vozila neizogibno zahtevajo več energije, zaradi česar bi evropska flota električnih vozil letno potrebovala dodatnih 22,5 teravatnih ur električne energije, vozila s termičnimi motorji pa bi porabila več kot 100 milijonov dodatnih sodčkov nafte.

Za zajezitev tega pojava poročilo predlaga stroge regulativne ukrepe, med katerimi sta zakonska omejitev višine pokrova motorja na 85 centimetrov in širine vozila na 192 centimetrov. Avtorji študije pozivajo tudi k uvedbi obdavčitev in variabilnih parkirnin, ki bi bile sorazmerne z dimenzijami vozil, ter priporočajo posebne spodbude, rezervirane izključno za električna vozila, krajša od 4,20 metra. Uveljavitev teh rešitev bo nedvomno zahtevna, saj proizvajalci z večjimi modeli ustvarjajo bistveno višje marže, kupci pa že dve desetletji z nakupi jasno preferirajo vedno večje športne terence in križance.