A v nizozemskem mestu Hilversum imajo za to tehten razlog. Zaradi visokih temperatur, ko se asfalt segreje tudi prek 50 stopinj Celzija, z mokro slano raztopino hladijo vozišča in tako preprečujejo poškodbe cestišča. Pri ekstremni vročini se asfalt zmehča, predvsem na odsekih, ki so ves dan izpostavljeni soncu, ter na križiščih in krožiščih, kjer vozila pogosto zavirajo in pospešujejo. Težja vozila lahko na takšni podlagi povzročijo kolesnice, asfalt pa začne razpadati.

V Hilversumu zato ne uporabljajo suhe soli kot pozimi, temveč mokro slano raztopino. Ko ta izhlapeva, odvaja toploto in hladi asfalt, s čimer zmanjša njegovo lepljivost in možnost poškodb.

»Marsikdo nas začudeno opazuje, saj je prizor res nenavaden,« je povedal voznik vozila za posipanje Jeroen. Tudi predstavnik občine Jeroen Oosterheert pojasnjuje, da ukrep uporabljajo izključno za hlajenje vozišča. Na nekaterih odsekih so med vročinskim valom izmerili več kot 50 stopinj Celzija, zato je bilo ukrepanje nujno.

Uporaba soli poleti sicer ni novost. Podobne ukrepe so v preteklosti uporabljala tudi druga nizozemska mesta, vendar so nekatere občine zaradi vpliva kloridov na okolje od te prakse že odstopile. Tudi drugod po Evropi se proti pregretemu asfaltu borijo na različne načine. V Združenem kraljestvu ceste med vročinskimi valovi pogosto posipajo s peskom ali kamnitim oziroma granitnim prahom, ki vpije zmehčan bitumen in preprečuje, da bi se lepil na gume. Ponekod vozišča hladijo tudi z vodo.

Po besedah Oosterheerta bi lahko uporabili tudi pesek ali vodo, vendar ima slana raztopina eno pomembno prednost – na cesti ostane dlje in asfalt hladi tudi še naslednji dan, dokler popolnoma ne izhlapi.