Na eni strani so poslanci, ki zagovarjajo pospešitev elektrifikacije in proizvodnje električnih avtomobilov, na drugi pa tisti, ki menijo, da je usmeritev izključno v električni pogon pretirana in nasprotujejo prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem.

Večina poslancev je opozorila na težave evropske avtomobilske industrije, kjer je bilo v zadnjih letih ukinjenih že več sto tisoč delovnih mest, številna pa so še vedno ogrožena. Med razlogi izpostavljajo vse večji pritisk cenovno ugodnih kitajskih avtomobilov, del odgovornosti pa pripisujejo tudi evropski zakonodaji, ki po njihovem mnenju zmanjšuje konkurenčnost domačih proizvajalcev.

Desnosredinske in desne politične skupine nasprotujejo prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem, saj menijo, da bi s tem evropski avtomobilski industriji zadali hud udarec. Leve politične skupine po drugi strani zagovarjajo še hitrejši prehod na električne avtomobile.

Evropski komisar za industrijsko strategijo Stéphane Séjourné meni, da je treba poenostaviti pravila za evropske proizvajalce avtomobilov, saj je industrija po njegovih besedah v zelo težkem položaju. Evropski parlament je pozval, naj čim prej potrdi predlagane spodbujevalne ukrepe, med katerimi je tudi predlog, da javni organi kupujejo električne avtomobile evropskih proizvajalcev, izdelane v Evropski uniji in po možnosti z evropskimi sestavnimi deli.

Medtem se je spremenil tudi prvotni načrt glede motorjev z notranjim zgorevanjem. Po pritisku evropskih avtomobilskih proizvajalcev je bila konec lanskega leta opuščena popolna prepoved njihove prodaje po letu 2035. Namesto tega bodo morali novi avtomobili od leta 2035 v primerjavi z letom 2021 izpustiti 90 odstotkov manj CO2.