Zgodba se začne z Bernardom Hanonom, ki velja za duhovnega očeta modela Renault 5. Pod njegovim vodstvom je kompaktni avtomobil, ki ga danes poznamo kod »Petko« prve generacije, leta 1967 začel svojo pot kot »Projekt 122«, pri čemer je Hanon iz Združenih držav Amerike prinesel spoznanje, da ima mlajša generacija bolj izražena nagnjenja do nekonvencionalnega. Pierre Dreyfus, takratni predsednik uprave podjetja Renault, je svojim razvijalcem naročil, naj ustvarijo avtomobil, ki bo privlačil mlade, manjše družine, lastnike drugih avtomobilov in predvsem ženske.

Novi avtomobil je moral biti dovolj majhen za šviganje skozi mestni promet, a hkrati ponujati prilagodljivo notranjost za večje nakupe ali izlete v dvoje. Vodja oblikovanja pri Renaultu, Gaston Juchet, je nalogo zaupal najmlajšemu zaposlenemu, Michelu Bouéju, katerega dizajn je bil tako prepričljiv, da je skoraj nespremenjen postal osnova za serijski avtomobil z dolžino 3,51 metra. Boué si je malega Renaulta zamislil kot vozilo, ki briše družbene meje, saj naj bi se z njim na semaforju lahko enako udobno počutili vsi sloji prebivalstva.

Po uspešnem začetku prodaje je bil Renault 5 sprva na voljo izključno kot trivratni model, kar pa ni pretirano motilo kupcev v zahodni in srednji Evropi. Na drugi strani pa takšna zasnova ni najbolj ustrezala konzervativnemu španskemu okusu, kjer so bili takrat zelo iskani klasični limuzinski zadki in kromirani dodatki. Čeprav so pri Renaultu prvotno razvijali tudi štirivratno limuzinsko različico za francoski trg, so jo v zadnjem trenutku opustili, da ne bi ogrozili prodaje večjega modela Renault 6 in razvodenili podobe R5 kot majhnega kombilimuzinskega avtomobila.

Ker je bila oprema za proizvodnjo limuzine že kupljena, so se pri Renaultu odločili, da jo zaženejo v svoji španski podružnici FASA v Valladolidu, s čimer so se elegantno izognili visokim španskim uvoznim carinam na avtomobile. Tako je leta 1974 na španski trg zapeljal Renault Siete, ki je bil strogo prilagojen domačim zahtevam: medosna razdalja se je povečala za deset centimetrov, zadek je ponujal klasičen limuzinski prtljažnik s prostornino 400 litrov, celotno vozilo pa je v dolžino merilo 3,89 metra.

Zaradi specifičnega zadnjega vzmetenja s torzijskimi drogovi se je avtomobil ponašal z nenavadno asimetrično medosno razdaljo, ki je merila 2,51 metra na levi in 2,54 metra na desni strani. Namesto plastičnih odbijačev je dobil kromirane jeklene, poganjal pa ga je štirivaljni bencinski motor s prostornino 1.037 kubičnih centimetrov, ki je razvil 36,8 kW (50 KM) moči, kar pomeni, da je padel tik pod davčno mejo 1.040 kubičnih centimetrov, s čimer so se kupci izognili visokim španskim dajatvam na večjo »kubikažo«.

Siete je bil do leta 1979 prvi in edini model v tej seriji, ki je imel štiri vrata, medtem ko je klasični Renault 5 petvratno različico dobil šele ob koncu desetletja, pri čemer je prevzel klasične kljuke španskega modela. Z rahlo prenovo modela R5 poleti 1978 so sredi leta 1979 posodobili tudi španski model in ga preimenovali v Renault 7. Leta 1981 je bila ponudba obogatena še z različico GTL, ki jo je poganjal 1,1-litrski motor z vsega 33 kW (45 KM).

Po natanko 159.533 izdelanih primerkih, ki so bolj ali manj vozili po španskih cestah, se je proizvodnja modela R7 končala januarja 1983, pri čemer avtomobil ni dobil neposrednega naslednika. Namesto tega je Renault leta 1981 predstavil približno štiri metre dolg model Renault 9 z limuzinskim zadkom. Kariera prve generacije izvirnega Renaulta 5 se je po 13 letih in več kot 5,5 milijona proizvedenih vozilih zaključila z modelskim letom 1984, njegov popolnoma prenovljeni naslednik, znan tudi kot Supercinq, pa ni bil več na voljo v limuzinski različici.

Koncept majhne, cenovno ugodne limuzine pa pri Renaultu ni utonil v pozabo, saj se je kasneje uspešno vrnil z modelom Clio. Ta je na številnih trgih dobil karoserijsko različico, ki je kupce limuzinskih zadkov  prepričevala z različnimi imeni. Pri nas smo ga poznali pod imenom Thalia, na drugih trgih pa je nastopal pod imeni Symbol, Clio Sedan, Clio 4 Puertas ali kot Clio Classic.