Teslin Cybertruck vse bolj prevzema neslavni status največjega komercialnega neuspeha v avtomobilski industriji, naslov, ki ga že skoraj sedem desetletij drži model Ford Edsel. Elon Musk je sprva napovedoval letno proizvodnjo 250.000 vozil, a so realne številke dramatično nižje, saj je bilo do maja letos v ZDA registriranih le dobrih 7.000 primerkov. Kljub lanski prodaji okoli 20.000 enot je k temu umetno pripomoglo dejstvo, da je skoraj petino vozil v zadnjem četrtletju odkupil kar Musk prek svojih podjetij. Cybertrucka in Edsela druži tudi dejstvo, da sta obe vozili sta na trg vstopili z nerealnimi prodajnimi ambicijami in polarizirajočim oblikovanjem, ki očitno ni prepričalo širše javnosti.

Kljub tržnemu fiasku pa poltovornjaku ne gre oporekati inženirske drznosti in tehnološkega napredka, ki presega zgolj futuristično zunanjost iz nerjavečega jekla. Da gre za izjemen inženirski dosežek, potrjujejo tudi tehnični podatki, saj najmočnejša različica razvije impresivnih 630 kW (857 KM) moči in ponuja 930 Nm navora. Ob tem uvaja napreden elektronski krmilni sistem (steer-by-wire) brez mehanske povezave med volanom in kolesi, kar temu robustnemu vozilu zagotavlja nepričakovano okretnost. Prehod na 48-voltno električno arhitekturo občutno zmanjša kompleksnost in maso električnih komponent in žic ter postavlja nove standarde za prihodnost avtomobilske elektronike, ki jih bodo verjetno posnemali tudi tekmeci.

Glavna ovira za večji doseg kupcev ostaja visoka cena, saj cene zgodnjih proizvodnih modelov segajo globoko v šestmestne številke, krepko čez sto tisoč evrov, kar je v popolnem nasprotju z napovedanimi cenami, ki jih je Tesla obljubljala ob predstavitvi. Cybertruck se sooča še z eno oviro, ki je Edsel ni poznal - vozilo je postalo nerazdružljivo povezano s podobo samega Elona Muska, kar za marsikaterega kupca predstavlja nezaželen javni manifest in dodatno zožuje ciljno publiko. Kljub prodajnemu razočaranju pa bo Teslin poltovornjak, podobno kot njegov zgodovinski predhodnik, verjetno pustil trajen pečat v avtomobilski zgodovini, morda kot največji tržni spodrsljaj našega časa, a hkrati kot pionirski vizionar, ki je sooblikoval inženirske rešitve prihodnjih generacij vozil.

Edsel, predstavljen jeseni leta 1957 kot samostojna avtomobilska znamka znotraj koncerna, je bil zasnovan z namenom zapolnitve vrzeli med cenovno dostopnejšimi Fordi in prestižnejšimi modeli znamke Lincoln. Razvoj projekta je spremljala ena najbolj agresivnih in prenapihnjenih oglaševalskih kampanj v zgodovini, ki je javnosti obljubljala revolucionarno vozilo prihodnosti. Kljub ogromnim finančnim vložkom in pričakovani letni prodaji 200.000 vozil so se kupci ob prihodu modela v salone soočili z razočaranjem, saj avtomobil ni upravičil visokoletečih obljub, njegova pojava pa je močno razdelila takratno javnost.

Z inženirskega vidika je Edsel ponujal nekaj naprednih rešitev, med katerimi je najbolj izstopala najzmogljivejša motorna izvedba; poganjal ga je 6,7-litrski V8 agregat, ki je razvil 257 kW (350 KM) moči in ponujal mogočnih 644 Nm navora. Ob tem je vozilo uvajalo inovativni samodejni menjalnik "Teletouch" z gumbi za prestavljanje v središču volanskega obroča ter samonastavljive zavore. Žal so te tehnološke novosti trpele za hudimi težavami z zanesljivostjo in kakovostjo izdelave, najbolj usoden udarec pa je modelu zadal njegov nenavaden zunanji videz z zloglasno navpično masko hladilnika, ki so jo kritiki posmehljivo primerjali s konjskim komatom.