Ameriški senat namreč obravnava predlog zakona, ki bi lahko omejil prodajo vozil proizvajalcev, v katerih imajo kitajski vlagatelji pomemben lastniški delež. Le malokdo ve, da ima skoraj petino delnic Mercedes-Benza v rokah kitajski kapital. Deset odstotkov podjetja prek svoje investicijske družbe obvladuje ustanovitelj skupine Geely Li Šufu, dodatnih skoraj deset odstotkov pa pripada državnemu koncernu BAIC Group.

Takšno lastništvo je bilo dolga leta koristno za obe strani. Mercedes je dobil lažji dostop do največjega avtomobilskega trga na svetu, kitajski partnerji pa so pridobili tehnologijo, ugled in tesnejše sodelovanje z eno najbolj prepoznavnih evropskih avtomobilskih znamk. Toda zaradi vse bolj napetih odnosov med ZDA in Kitajsko je to partnerstvo postalo politično občutljivo vprašanje. Odbor ameriškega senata za trgovino je v nadaljnjo obravnavo poslal predlog zakona, ki bi prepovedal prodajo avtomobilov znamk, pri katerih imajo kitajski subjekti več kot 15-odstotni lastniški delež. Mercedes bi s skoraj 20-odstotnim kitajskim lastništvom trenutno presegel predvideni prag.

Kljub temu popolna prepoved prodaje Mercedesovih vozil v ZDA za zdaj ni realna možnost. Predsednik odbora Ted Cruz je že nakazal, da bo besedilo zakona še deležno sprememb, saj bi bila popolna prepoved za Mercedes težko izvedljiva. Nemški proizvajalec ima namreč v ZDA več velikih proizvodnih obratov in zaposluje več tisoč ljudi. Cruz je ob tem razkril še, da naj bi zaostritev zakonodaje deloma spodbujalo tudi lobiranje General Motorsa, ki naj bi želel otežiti položaj evropskim tekmecem in izboljšati konkurenčni položaj svoje premijske znamke Cadillac.

Eden od avtorjev predloga Bernie Moreno je dodal, da bi proizvajalci tudi v primeru sprejetja strožje zakonodaje imeli čas za prilagoditev lastniške strukture najmanj do leta 2030 oziroma bi lahko zaprosili za posebno izjemo. To sicer ni prvi primer zaostrovanja ameriške politike do avtomobilskih proizvajalcev s kitajskimi povezavami. S podobnimi omejitvami se že sooča Polestar, Volvo pa je moral zaradi kitajskega lastništva izpolniti dodatne regulatorne zahteve za nadaljnjo prisotnost na ameriškem trgu.

Čeprav je popolna prepoved prodaje Mercedesovih vozil v ZDA malo verjetna, razprava v ameriškem senatu jasno kaže, da politična občutljivost kitajskega kapitala v avtomobilski industriji postaja vse pomembnejši dejavnik tudi za največje evropske proizvajalce.