Zadnji primerek Spačka ni šel v roke Citroena, pač pa…
Zadnji primerek Spačka ni šel v roke Citroena, pač pa…
27.julija leta 1990 ob natanko 16.30 je v tovarni v Mangualdeju na Portugalskem s proizvodnega traku zapeljal zadnji izdelani Citroen 2CV. S tem se je končala ena najbolj prepoznavnih zgodb v zgodovini avtomobilizma, še bolj pa je zanimiva zgodba okrog dogajanja glede zadnjega sestavljenega primerka.
2CV je bil javnosti prvič predstavljen leta 1948, njegova proizvodnja pa je trajala več kot štiri desetletja. Leta 1988 se je proizvodnja iz francoskega Levallois-Perreta, kjer so izdelovali prve 2CV, v celoti preselila v Mangualde. Portugalska tovarna je tako postala zadnji dom legendarnega Citroena. Skupno je bilo izdelanih 5.114.961 primerkov priljubljenega Spačka.
Zadnji avtomobil je bil izdelan v različici 2CV Charleston z dvobarvno kombinacijo (Gris Cormoran/Gris Nocturne). Imel je številko šasije TW6 AZKA0008KA481312, namenjen pa je bil Claudu Hebertu, takratnemu direktorju tovarne v Mangualdeju. Ob izhodu zadnjega 2CV je igrala lokalna godba, skupaj z njim pa je proizvodni trak zapustil tudi rdeči AX, ki je predstavljal njegovega naslednika. Prizor je spominjal na konec proizvodnje modela Traction Avant iz leta 1957, ko je mimo zadnjega primerka zapeljal njegov naslednik, Citroen DS.
Zanimiva zgodba pa se je začela odvijati šele po proizvodnji. Zadnji 2CV bi moral pripasti zbirki Citroena, vendar se je Claude Hebert odločil, da ga bo kupil. Ker tovarna takrat ni več izdelovala različice Charleston, temveč je sestavljala predvsem 2CV Special v rdeči barvi, je zahteval, da mu izdelajo prav Charleston. Njegova poteza je bila razkrita šele leta 1999, ko je eden od predstavnikov podjetja v medijih priznal, da je podjetje sprva verjelo, da ima v lasti zadnji izdelani 2CV, direktor tovarne pa jih je pri tem prehitel.
Avtomobil je pozneje prišel v Francijo. Leta 1996 se je njegov lastnik upokojil, 2CV pa so s Portugalske v Pariz pripeljali z dvema voznikoma iz tovarne. Po njegovi smrti leta 1997 je avtomobil podedoval Patrick Bourdeaux, ki ga je njegova mama podarila sinu. Takrat je imel avtomobil približno dva tisoč prevoženih kilometrov. V Alzaciji je bil registriran 6. januarja 1999. Bourdeaux je z njim še naprej redno vozil, vse do svoje smrti 23. januarja 2023.
Ker je bil tesno povezan z združenjem prijateljev avtomobilskega muzeja v Mulhousu, je želel, da po njegovi smrti njegov edinstveni avtomobil postane del muzejske zbirke. Njegova želja se je uresničila 11. januarja 2024, ko je njegova žena zadnji 2CV podarila muzeju v Mulhousu.
