V igri za Alfo Romeo je bil tudi ameriški Ford
V igri za Alfo Romeo je bil tudi ameriški Ford
Leta 1986 se je odvila ena bolj prelomnih zgodb v zgodovini evropske avtomobilske industrije, ko je Alfa Romeo, simbol italijanske športnosti in tehnične inovativnosti, po več kot pol stoletja državnega lastništva prešla pod okrilje Fiata.
Čeprav je od tega minilo že 40 let (pravzaprav šele bo, natančen datum je 6.november 1986), je prevzem med ljubitelji znamke še danes ena najbolj občutljivih tem, saj so nekateri mnenja, da je Fiat vendarle to znamko rešil pred propadom, spet drugi so prepričani, da se je s tem končala obdobje njene popolne tehnične drugačnosti.
Da je Alfa Romeo sploh prišla naprodaj, je bila posledica večletne gospodarske krize. Podjetje je bilo od leta 1933 v lasti državnega holdinga IRI (Istituto per la Ricostruzione Industriale), ki je prek družbe Finmeccanica financiral njegovo poslovanje. V sedemdesetih letih je Alfa sicer ustvarila nekatere najbolj kultne modele v svoji zgodovini, kot so Alfetta, Giulietta in GTV, vendar so visoki proizvodni stroški, pogoste stavke v tovarni Arese, slaba kakovost izdelave in vse ostrejša konkurenca povzročili, da je podjetje začelo ustvarjati ogromne izgube. Do sredine osemdesetih let je bilo zadolženo za več kot 2.000 milijard lir, država pa njegovega poslovanja ni bila več pripravljena financirati. Ob upoštevanju italijanske inflacije od sredine osemdesetih let do danes bi to ustrezalo približno 2,7 do 3,2 milijarde evrov.
Za prodajo je bil zadolžen takratni predsednik državnega holdinga IRI Romano Prodi, ki je kasneje postal predsednik italijanske vlade in Evropske komisije. Njegova naloga je bila poiskati strateškega partnerja, ki bi Alfi Romeo omogočil preživetje. Najresnejši ponudbi sta oddala Ford in Fiat. Američani so pripravili zelo ambiciozen načrt. Želeli so ohraniti ime Alfa Romeo, investirati približno 4.000 milijard lir, posodobiti proizvodnjo in postopoma povečati svoj lastniški delež. Obenem so napovedovali, da bi podjetje že v nekaj letih ponovno poslovalo z dobičkom. Kljub temu njihov načrt ni prepričal italijanske vlade, saj Ford ni želel takoj prevzeti celotnega podjetja in vseh njegovih finančnih bremen.
Na koncu je zmagal Fiat, ki je ponudil okoli 1.050 milijard italijanskih lir, hkrati pa prevzel večino dolgov ter zagotovil, da bo proizvodnja ostala v Italiji. Takšna rešitev je bila za državo politično precej sprejemljivejša kot prodaja enemu največjih ameriških proizvajalcev avtomobilov.
Po prevzemu je Fiat začel obsežno prestrukturiranje podjetja. Ukinili so nerentabilne modele, racionalizirali proizvodnjo in razvoj ter postopoma začeli uporabljati skupne platforme in komponente z drugimi znamkami skupine. Znamka je namreč izgubila nekatere svoje najbolj prepoznavne tehnične značilnosti, predvsem zadnji pogon in posebne konstrukcijske rešitve, ki so desetletja ločevale Alfo Romeo od drugih proizvajalcev.
Prav pod Fiatovim okriljem so nastali nekateri najuspešnejši modeli sodobne zgodovine znamke, med njimi modeli 164, 145, 146, predvsem pa 156 in 147. Model 156 je leta 1998 osvojil tudi prestižni naziv Evropski avtomobil leta in Alfo Romeo ponovno postavil med najpomembnejše evropske proizvajalce športnih limuzin. No, novejšo zgodovino pa bolj ali manj vsi poznamo.
