Zaradi zmanjšane proizvodnje hidroelektrarn in težav pri hlajenju jedrskih elektrarn so morale nekatere avtomobilske tovarne začasno ustaviti proizvodnjo, v Romuniji pa je morala vojska celo razstreliti del rečnega dna, da bi zagotovila zadosten pretok vode. 

Pretok Donave je letos padel na najnižje ravni po rekordno sušnem letu 2003, kar je močno prizadelo proizvodnjo električne energije. Hidroelektrarne v Srbiji, Bolgariji in Romuniji proizvajajo precej manj elektrike, težave pa imajo tudi jedrske elektrarne. Madžarski Paks in romunska Cernavodă sta bila zaradi previsoke temperature vode in slabšega hlajenja prisiljena zmanjšati moč oziroma začasno ustaviti posamezne reaktorje, podobno pri nas tudi Krško.

Romunski premier Ilie Bolojan je zato največje industrijske porabnike pozval k takojšnjemu zmanjšanju porabe električne energije, predvsem v večernih urah, ko je omrežje najbolj obremenjeno. Na poziv sta se odzvala tudi Dacia in Ford. Tovarni v Mioveniju in Craiovi sta začasno ustavili proizvodnjo do 19. avgusta. Odločitev so združili z načrtovanimi poletnimi vzdrževalnimi deli in pripravami na prihod novih modelov, hkrati pa so električno omrežje razbremenili za približno 200 MW porabe.

V Romuniji je bilo treba izvesti tudi izredno operacijo za zagotavljanje hlajenja jedrske elektrarne Cernavodă. Več kot sto vojaških inženircev je s pomočjo skoraj 200 kilogramov eksploziva odstranilo skalno oviro v strugi Donave in tako izboljšalo pretok vode do elektrarne.

Podobno napete razmere vladajo tudi na Madžarskem. Vlada je z začetkom avgusta uvedla krizne ukrepe, po katerih morajo veliki industrijski porabniki zmanjšati porabo električne energije, sicer jim grozi odklop z omrežja. Magyar Suzuki v Ostrihomu je zato uvedel vsakodnevne dvourne prekinitve proizvodnje in zmanjšal načrtovano avgustovsko proizvodnjo. Z varčevalnimi ukrepi so se morali soočiti tudi veliki proizvajalci baterij za električne avtomobile, med njimi CATL in Samsung SDI, pa tudi dobavitelji Bosch in Denso, ki so zmanjšali porabo električne energije in vode.

Kriza pa je pokazala tudi prednosti vlaganj v energetsko samozadostnost. Audijeva tovarna v Győru lahko zaradi ene največjih strešnih sončnih elektrarn v Evropi velik del potreb po električni energiji pokrije sama, zato je precej manj odvisna od javnega omrežja. Podobno velja za BMW v Debrecenu, kjer velik sončni park omogoča nadaljevanje proizvodnje tudi v času največjih obremenitev energetskega sistema.

Mercedes-Benz v Kecskemétu pa je težave praktično obšel, saj je na to obdobje že vnaprej načrtoval tradicionalni tritedenski kolektivni dopust, ki sovpada z najvišjimi cenami električne energije in najstrožjimi omejitvami porabe.