Po besedah prvega moža Audija Gernota Döllnerja so ugotovili, da takšna rešitev kupcem ne prinaša nobene prave prednosti, zato sta oba modela ostala pri klasičnih mehanskih kljukah.

Kot je pojasnil Döllner, je bila odločitev sprejeta približno 45 tednov pred predstavitvijo modela Q9. Čeprav se zdi skoraj leto dni dolgo obdobje, je šlo za zelo pozno spremembo v razvojnem procesu, saj so bili elektronski ročaji predvideni več kot tri leta. Takšna sprememba običajno zahteva okoli dve leti razvoja, zato je moral Audijev razvojni oddelek v zelo kratkem času prilagoditi številne dele konstrukcije.

Pobuda za spremembo je prišla neposredno od Döllnerja, potem ko je med končnim preverjanjem vozil enega zadnjih prototipov Q9. Elektronske kljuke je označil za »inovativen koncept«, a dodal, da so ugotovili, da je z vidika uporabniške izkušnje klasična mehanska kljuka preprosto boljša rešitev. Prvotno zasnovani sistem bi bil podoben tistemu pri Volvu EX60 ali Fordu Mustangu Mach-E. Namesto običajne kljuke bi uporabnik s prstom aktiviral piezoelektrični senzor, vrata pa bi se nato elektromehansko odklenila in odprla. To pa ne pomeni, da je Audi razvoj opustil. Döllner je potrdil, da bo nova rešitev uporabljena pri prihodnjem evropskem modelu v drugem segmentu, saj po njihovem mnenju ne sodi na velika športna terenca, namenjena vsakodnevni uporabi.

Döllner je razkril še, da sta bila prav Q7 in Q9 prva modela, pri katerih je imel pomembnejši vpliv na končno zasnovo. Poleg vrnitve klasičnih kljuk so preoblikovali sredinsko konzolo, dodali večja držala za pijačo, prilagodili upravljalne elemente na vratih, vrnili nekatere fizične gumbe in izboljšali hlajenje potniške kabine.

Elektronske kljuke sicer proizvajalci največkrat zagovarjajo zaradi nekoliko boljše aerodinamike in čistejšega videza vozila, vendar jih je mogoče združiti tudi z mehanskim odpiranjem vrat. Tako je mogoče ohraniti nižji zračni upor, hkrati pa zagotoviti delovanje tudi v primeru izpada 12-voltnega električnega sistema vozila.