Resnica ali mit? - Koliko dosega električnemu avtomobilu poleti vzame klimatska naprava? - Avtomanija

Koliko dosega električnemu avtomobilu poleti vzame klimatska naprava?

Resnica ali mit?
Koliko dosega električnemu avtomobilu poleti vzame klimatska naprava?

Koliko dosega električnemu avtomobilu poleti vzame klimatska naprava?

09.08.2026 11:02

Avto, ki poleti nekaj ur stoji na žgočem soncu, se lahko spremeni v pravo pečico. Ko voznik sede vanj, je običajno prva poteza vključitev klimatske naprave na največjo moč.

Artur Švarc

Pri električnem avtomobilu pa se ob tem hitro pojavi vprašanje, koliko energije hlajenje pravzaprav porabi in koliko kilometrov dosega zaradi tega izgine. Meritve nemškega avtomobilskega kluba ADAC kažejo, da je daleč najbolj potraten začetek hlajenja. Klimatska naprava mora takrat temperaturo močno segrete potniške kabine v kratkem času znižati za več deset stopinj, zato lahko njena moč začasno doseže več kilovatov. Ko je želena temperatura dosežena, potrebuje za njeno vzdrževanje občutno manj energije.

Prav zato je vpliv klimatske naprave najbolj opazen pri kratkih vožnjah. Če se po večurnem parkiranju na soncu odpeljemo le nekaj kilometrov po mestu, predstavlja začetno hlajenje precejšen delež celotne porabljene energije. Pri daljšem potovanju se ista začetna poraba porazdeli na bistveno več kilometrov in je njen vpliv na končni doseg precej manjši. Kljub temu poletna vročina za električne avtomobile praviloma ni tako zahtevna kot zimski mraz. Ogrevanje potniške kabine lahko pozimi zahteva precej več energije, še posebej pri električnih avtomobilih brez toplotne črpalke. Klimatska naprava torej doseg zmanjša, vendar običajno manj, kot se bojijo vozniki.

ADAC je vpliv klimatske naprave preveril tudi s konkretnim preizkusom Tesle Model Y v klimatski komori. Pri zunanji temperaturi 35 stopinj Celzija in simuliranem neposrednem sončnem obsevanju so avtomobil za osem ur postavili v razmere, podobne dolgotrajnemu zastoju, klimatsko napravo pa nastavili na 20 stopinj. Čeprav se je vetrobransko steklo segrelo na več kot 60 stopinj, je sistem temperaturo v potniški kabini ves čas ohranjal pod 25 stopinjami. Za to je po začetnem ohlajanju potreboval približno 1,3 do 1,5 kW moči oziroma 1,3 do 1,5 kWh energije na uro. Po osmih urah neprekinjenega hlajenja je klimatska naprava porabila približno 12 kWh energije, napolnjenost baterije Modela Y pa se je zmanjšala za 16 odstotnih točk. ADAC je to preračunal v približno 64 kilometrov dosega oziroma okoli osem kilometrov za vsako uro delovanja klimatske naprave. Za primerjavo bi avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem v podobnih razmerah med mirovanjem s prižgano klimatsko napravo po oceni ADAC porabil približno liter do liter in pol goriva na uro.

Najbolj učinkovita rešitev je predhodno hlajenje. Če je avtomobil še priključen na polnilnico, lahko klimatska naprava energijo za ohlajanje razgrete notranjosti črpa neposredno iz električnega omrežja namesto iz pogonske baterije. Voznik tako na pot odpelje z že ohlajeno kabino, pri tem pa za začetno hlajenje ni porabil energije iz baterije.

Pomaga tudi nekaj povsem preprostih ukrepov. Pred vklopom klimatske naprave je smiselno za kratek čas odpreti vrata ali okna in iz avtomobila spustiti najbolj vroč zrak. Parkiranje v senci in uporaba senčil prav tako zmanjšata temperaturo notranjosti ter s tem količino energije, ki jo mora klimatska naprava porabiti takoj po začetku vožnje.

Klime se torej zaradi strahu pred izgubo dosega nikakor ni treba izogibati. Največ energije zahteva prvih nekaj minut hlajenja močno segretega avtomobila, nato pa njena poraba občutno pade. Pri daljših vožnjah je zato njen vpliv na doseg precej manjši, kot bi lahko sklepali ob pogledu na trenutno porabo takoj po vklopu.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
alfafil09.08.2026 12:49
Mogoče za krajše postanke, ne vem, pol ure, uro, je dobro premisliti, če bi klima ostala prižgana.
skrivo09.08.2026 15:29
Dobro napisano, tako kot dejansko je. Jaz velikokrat sedaj puščam klimo v EV ju prižgano, ko za pol ure ali uro stopim v trgovino, ker bore malo štroma pokuri, pa avto je že hladen ko sedam vanj. Je pa zanimivo gledat graf procentualne porabe za hlajenje in vožnjo. Seveda je pričakovano, da je delež porabe za klimo v mestnem vrvežu precej večji kot na AC; zato na AC hitro vozim, da klima manj pokuri, ker laufa manj časa :) . Skratka, hlajenje pri EVjih ni niti najmanj kritično, popolnoma druga zgodba je gretje pozimi, kjer kombinacija povečane gostote zraka in potrebe po ogrevanju res občutno poveča porabo. Dovolj je že samo mrzel gost zrak; sem pred leti testiral porabo pozimi po AC brez gretja s tem da sem štartal iz ogrete garaže (baterija topla) in imel še vedno letne gume.....rezultat, še vedno nekje 5%-10% višja poraba kot pri enakem stanju avta poleti. Zaključek: večja gostota zraka pozimi je tudi kar precejšen a spregledan faktor za porabo pri popolnoma vseh vozilih ne glede na pogon. Gostota zraka pri 35 stopinjah je 1,146 kg/m³, pri -5 pa 1,316 kg/m³. Torej je zrak pri −5 °C približno 14,8 % gostejši kot pri +35 °C. To se seveda pri hitri vožnji opazno pozna, fizike se seveda ne da pretentati! Aichi, morda kdaj na Avtomaniji naredite tak test na čisto znanstven/strokoven način...bi izpadli kar "učeni", ker povprečno avtonovinarstvo danes ni ravno na visokem tehničnem nivoju :(
© Copyright 1999-2026 Avtomanija