Neizmerno uživam v iskanju stran poti, tam, kjer ni veliko prometa, kjer ni kolon in norih turistov, ki ne spoštujejo prometnih pravil. In ta del Slovenije je bil, ne glede na turistično sezono, tisti sobotni dan presenetljivo miren.

Multistrada V2 je na trgu prisotna že od leta 2021, ko je zamenjala takratno Multistrado 950. Lansko leto je bila vnovič deležna korenite prenove, ki ji je prinesla nov pogonski agregat in nekaj napredne tehnologije za lahkotnejšo vožnjo, opazno spremenjena pa je tudi oblikovna plat. Namreč, Ducatijevi mojstri so opustili prejšnje linije (te so izvirale še iz starejših modelov 950 ter 1260) in jo oblikovno močno približali oblikovalskim smernicam uveljavljene velike sestre z oznako V4 in športnika z imenom Panigale. Sprednji kljun je skrajšan in se oblikovno lepo zlije z ročno nastavljivim vetrobranom, novi so LED žarometi z značilnim dnevnim LED podpisom, smerniki so zdaj tanjši in bolj minimalistično vgrajeni v stranske plastike, skratka vse za optimalnejšo aerodinamiko.

Tudi z vidika dimenzij teže je prišlo do sprememb. Testni V2 S, čeprav opremljen s paketom treh kovčkov, je deloval ožji in lažji. Ožji je za 8 centimetrov in ker ima nov aluminijasti okvir ter nov pogonski agregat so inženirji uspeli znižati težo za kar 18 kilogramov. Motocikel pripravljen na vožnjo tako zdaj tehta skupno 225 kilogramov. Ko prvič sedem za krmilo se zdi sedež nekoliko drugačen. Udobnejši v prvi vrsti. Višina sedeža je 83 centimetrov in ga je mogoče še malce regulirati po višini. Položaj sedenja mi kakopak ustreza, saj je krmilo postavljeno na višji poziciji, kar pomeni, da imam ves čas zravnano hrbtenica. 

S primorske strani zavijem proti Postojni, Uncu in naprej mimo Cerknice, kjer se gneča na cesti končno malce sprosti. Prva postojanka za kratek oddih na Bloškemu jezeru. Sopotnica na zadnjem sedežu nima nikakršnih pripomb med vožnjo. Ducatijevi inženirji so Multistradi V2 namenili nov pogonski sklop. Gre za dvovaljni motor s prostornino 890 kubičnih centimetrov, ki razvija maksimalnih 83 kilovatov in 96 Nm navora. V spodnjem delovnem območju deluje rahlo zaspan, a se njegov italijanski temperament zelo hitro prebudi, ko nekoliko bolj konkretno odvijem ročico za plin. Tudi zvok postane precej bolj oster.

Nekaj kilometrov iz Kočevja kmalu zavijem proti Gotenici in naprej proti Kočevski reki ter Borovcu, kjer se mi odpre izjemno lepa cestna povezava, ki je Multistradi V2 S pisana na kožo. Pravi užitek je, ko tako lahkotno prevračam motocikel tako v eno kot v drugo stran. Pri nekoliko bolj dinamični vožnji mi v pomoč priskoči Quickshifter, pomočnik za prestavljanje brez uporabe sklopke. Ta je del serijske opreme pri različici S, ki med drugim ta motocikel opremlja še s prilagodljivim elektronskim vzmetenjem Skyhook, klasičnim tempomatom, tu so še stranski kovčki, ogrevane ročice na krmilu in centralno stojalo. Skratka popoln paket.

Potem pa končno spust do Osilnice. Iz skorajšnjih 1000 metrov nadmorske višine na slabih 300 metrov pelje urejena, široka in zavita cesta, ki ima med drugim 18 serpentin (180-stopinjski ovinki) in vse so ustrezno označene s številkami. V dolino odpeljem nekoliko bolj previdno, saj je povprečen naklon 14 odstotkov in potrebno je biti pazljiv, saj se tu in tam najde tudi kakšen raztresen voznik avtodoma, ki ga bolj zanima narava kot pa promet. Nekje na polovici je urejeno parkirišče in hkrati lepa razgledna točka s spomenikom slovenske samostojnosti.

K odlični predstavi na cesti zagotovo prispeva tudi prej omenjeno elektronsko nastavljivo vzmetenje Skyhook, ki sicer samodejno prilagaja glede na cesto in obtežitev (potniki in kovčki). Tako sem denimo pred začetkom poti izbral program dveh potnikov s kovčki, od tam naprej pa svoje delo opravljajo številni senzorji. Poleg nastavitev vzmetenja ima Multistrada V2 na voljo tudi izbiro voznih programov, od katerih je odvisna razpoložljiva motorna moč, obenem pa lahko urejamo še intenzivnost delovanja sistema ABS v ovinku ali pa nadzora zdrsa zadnjega kolesa ter sistema proti dvigovanju sprednjega kolesa. Skratka, nastavitev je lahko kar nekaj, vse za to, da si voznik motocikel nastavi po svojem okusu. 

19-litrska posoda za gorivo bo zadostovala za okrog 350 kilometrov, zato se je v mojem primeru malce bolj dinamične vožnje povprečna poraba gibala okrog petih litrov in pol. Ker se z nivojem goriva nisem pretirano ukvarjal, sem v Osilnico prispel na rezervi. Ja, vem, izključno moja napaka. Ob spoznanju, da tam ni bencinskega servisa, sem se moral odpeljati v 15 kilometrov oddaljeno Petrino, kjer je tik ob slovensko-hrvaški meji edini bencinski servis v tem delu Slovenije. Ko napolnim se vnovič vrnem na Strmo Reber in jo še enkrat z velikim užitkom odpeljem gor in spet nazaj dol. Dovolj bo. Za zaključek izleta jo mahnem še preko Delnic do Reke in naravnost proti domu.

Pod črto. Multistrada V2 S je dobra izbira za tiste, ki iščejo lažji, bolj okreten in cenovno nekoliko bolj dostopen motocikel v Ducatijevi ponudbi. V osnovi stane dostopnih 17.490 evrov, a je potrebno upoštevati, da izvedba S ter dodaten paket opreme Travel Pack končno ceno povišata še za dobre 4 tisočake.