Novi S1 ima atmosferski V12, ročni menjalnik in tri sedeže, izdelali pa bodo le 64 primerkov. Gordon Murray S1 izhaja iz lani predstavljenega S1 LM, vendar je zasnovan kot nekoliko manj ekstremen in bolj cestno uporaben avtomobil. Medtem ko se je S1 LM zgledoval predvsem po McLarnu F1 LM, je novi S1 precej bližje izvirni cestni različici McLarna F1.

Podobnost ni zgolj oblikovna. Tako kot njegov sloviti predhodnik ima tudi S1 atmosferski motor V12, za katerega je poskrbel Cosworth. 4,2-litrski motor se zavrti vse do 12.000 vrtljajev na minuto in razvije 507 kW (690 KM). Vsa moč se prek šeststopenjskega ročnega menjalnika prenaša na zadnji kolesi. Menjalnik je enak kot v S1 LM, vendar ima daljše šesto prestavno razmerje, s katerim naj bi bil avtomobil pri običajni cestni vožnji nekoliko bolj umirjen.

Tudi zunanjost je manj ekstremna kot pri S1 LM. S1 nima velikega fiksnega zadnjega krilca, od tal pa je oddaljen dodatnih 10 milimetrov. Podvozje so prilagodili udobnejši cestni uporabi, v notranjosti je več razkošja, izboljšana pa je tudi zvočna izolacija. Najpomembnejšo povezavo z McLarnom F1 najdemo v kabini. Voznik sedi na sredini avtomobila, nekoliko za njim pa sta na levi in desni strani še sedeža za dva sopotnika. Gre za znamenito trisedežno razporeditev, ki je bila ena najbolj prepoznavnih značilnosti McLarna F1.

Gordon Murray bo izdelal samo 64 primerkov S1. S kombinacijo atmosferskega V12, ročnega menjalnika, zadnjega pogona in osrednjega vozniškega položaja je novi model doslej najbolj neposreden poklon avtomobilu, ki ga je Murray ustvaril pred več kot tremi desetletji.