Francija že vrsto let zaostruje obdavčitev novih avtov glede na njihove izpuste CO₂, letos pa je sistem postal še občutno strožji. Kupec lahko plača dve ločeni dajatvi – prvo zaradi izpustov in drugo zaradi mase avta. Emisijska kazen se začne že pri 108 gramih CO2 na kilometer, pri 192 gramih pa doseže najvišjih 80.000 evrov. Dodatno so obdavčeni avti, težji od 1.500 kilogramov.

Kako nenavadne so lahko končne številke, lepo pokaže Ford Mustang GT s 5.0-litrskim V8. V Franciji stane okoli 59.800 evrov, samo emisijski davek pa znaša 80.000 evrov, čemur je treba prišteti še dajatev zaradi mase. Skupna davčna obremenitev tako preseže celo ceno novega avta. Podobno lahko najvišji 80.000-evrski emisijski davek doleti tudi BMW X5 xDrive30d. Sistem ne prizadene samo dragih športnih avtov. Z ekološkimi dajatvami obremenjenih že 72 odstotkov novih avtov na francoskem trgu. Pri Nissanu Qashqai MHEV emisijski pribitek znaša skoraj 3.000 evrov, nekaj sto evrov pa lahko kupec doplača celo pri majhnem bencinskem Peugeotu 208.

Povsem drugačna zgodba je na trgu rabljenih avtov. Pri avtih, ki so bili kot novi že registrirani v Franciji in je bila dajatev takrat plačana, novi lastnik praviloma ne dobi enakega računa še enkrat. Prav tako so oproščeni nekateri dovolj stari avti, pri uvoženih rabljenih vozilih pa se upoštevata prvotno leto registracije in starost. Zaradi tega postajajo dobro ohranjeni starejši modeli z močnejšimi motorji vse bolj zanimiva alternativa novim.

Od tod tudi izraz »havanski učinek«, po kubanski prestolnici, kjer so zaradi desetletij omejenega dostopa do novih vozil na cestah ostali številni desetletja stari avti. Francozi seveda še niso pri Chevroletih iz petdesetih let, toda osnovni pojav je podoben: če je zamenjava starega avta z novim predraga, lastnik starega preprosto uporablja dlje. Posledice se že kažejo pri starosti francoskega voznega parka. Podatki AAA Data in združenja Mobilians kažejo, da je povprečna starost presegla 11 let, pri nekaterih skupinah avtov pa se približuje 12,5 leta.

Francoska politika se tako srečuje s paradoksom. Z visokimi davki želi kupce usmeriti k čistejšim avtom, toda del voznikov se namesto nakupa novega preprosto odloči, da bo obstoječega uporabljal še nekaj let. Država z dajatvami sicer letno zbere več kot milijardo evrov, toda počasnejše pomlajevanje voznega parka lahko hkrati zavira prav zmanjševanje izpustov, ki naj bi ga sistem spodbujal.