Kermit, Miss Piggy, Fozzie, Gonzo, Animal ter sitna starca Statler in Waldorf so v naslednjih petih letih iz nenavadne lutkovne oddaje ustvarili svetovni televizijski fenomen, ki je na vrhuncu vsak teden privabljal več kot 200 milijonov gledalcev.

Za Muppetki je stal Jim Henson, ki je svoje lutke na televiziji uporabljal že od petdesetih let. Velik uspeh mu je leta 1969 prinesla Sesame Street, vendar je prav zaradi nje dobil težavo, ki se je ni zlahka znebil – občinstvo in televizijski producenti so ga začeli dojemati predvsem kot ustvarjalca otroških oddaj.

Henson je želel dokazati, da lahko Muppetki zabavajo tudi odrasle. V ZDA je poskušal prodati zamisel o večerni zabavni oddaji z glasbo, skeči in znanimi gosti, vendar ameriške televizijske mreže za projekt niso pokazale dovolj zanimanja. Rešitev je prišla iz Velike Britanije, kjer je producent Lew Grade Hensonu ponudil podporo svoje družbe ATV.

Produkcija se je leta 1975 začela v studiih ATV v Elstreeju pri Londonu. Osnovna zamisel je bila preprosta: gledalci spremljajo varietej v nekoliko dotrajanem gledališču, Kermit pa kot vodja predstave obupano poskuša preprečiti, da bi vse skupaj razpadlo. Dogajanje na odru so ves čas prekinjali prepiri v zaodrju, eksplozije, zgrešene točke in številne katastrofe.

Prav navidezni kaos je postal ena glavnih značilnosti Muppet Showa. Fozziejeve šale praviloma niso bile smešne, Gonzo je izvajal vedno bolj nesmiselne točke, švedski kuhar je uničeval hrano, Animal bobne, Miss Piggy pa je bila prepričana, da je največja zvezda predstave. Nad vsem skupaj sta iz svoje lože godrnjala Statler in Waldorf, ki sta oddajo redno žalila, čeprav nista zamudila skoraj nobene predstave.

Pomemben del koncepta je bil vsakokratni človeški gost. Skozi Muppet Show so šli nekateri največji igralci in glasbeniki tistega časa, med njimi Steve Martin, Peter Sellers, John Cleese, Elton John, Johnny Cash, Diana Ross, Debbie Harry, Gene Kelly in Rudolf Nurejev. Gostje niso bili le dodatek k oddaji, ampak so sodelovali v skečih in pogosto postali žrtve muppetovskega kaosa.

Uspeh je prišel zelo hitro. Že decembra 1976 je oddajo ob nedeljah v Veliki Britaniji spremljalo okoli 14 milijonov ljudi, do začetka naslednjega leta pa so jo kupile oziroma se zanjo zanimale televizije v več kot sto državah. Do tretje sezone je svetovno tedensko občinstvo po ocenah doseglo okoli 235 milijonov gledalcev.

Muppet Show je med letoma 1976 in 1981 dobil pet sezon in 120 epizod. Osvojil je številne nagrade, med njimi Emmy, Grammy, Peabody in BAFTA, uspeh televizijske serije pa je Muppetke kmalu odpeljal tudi v kino. Leta 1979 je prišel The Muppet Movie, sledili pa so The Great Muppet Caper, The Muppets Take Manhattan in številni poznejši filmi ter televizijski projekti.

Jim Henson je umrl maja 1990, star komaj 53 let, Muppetki pa so ga preživeli. Pravice do njih je leta 2004 prevzel Disney, ki je v naslednjih desetletjih večkrat poskušal obuditi televizijsko formulo.

Ob letošnji 50-letnici se je Muppet Show vrnil tudi v svoji prvotni obliki. Februarja je Disney predvajal novo posebno oddajo, v kateri so se Kermit, Miss Piggy, Gonzo in druščina po več kot štirih desetletjih ponovno znašli na odru starega Muppet Theatra. Posebna gostja je bila Sabrina Carpenter.

Toda izvirnik ostaja nekaj posebnega. Muppet Show je deloval zato, ker ni bil povsem otroška in ne povsem odrasla oddaja. Otroci so videli smešne lutke in eksplozije, odrasli pa parodijo televizijske industrije, šovbiznisa in človeških značajev.

In če je bila predstava res tako slaba, kot sta pet let vztrajno trdila Statler in Waldorf, ostaja samo eno vprašanje: zakaj sta vsak teden znova prišla gledat?