Dvajsetletni Italijan je zaradi kazni za menjavo motorja začel šele z 19. mesta, po 53 krogih pa je kot prvi prečkal ciljno črto in postal prvi italijanski zmagovalec v Monzi po Ludovicu Scarfiottiju leta 1966.

Odločitev je padla v 50. od 53 krogov, ko je Antonelli prehitel Russella in prevzel vodstvo, ki ga do cilja ni več izpustil. Z zmago je svojo prednost na vrhu prvenstvene lestvice povečal na 66 točk.

»Neverjetno! Tako sem srečen in nikoli si nisem predstavljal, da bom danes stal tukaj. Toda uspelo nam je in res, res sem vesel,« je povedal takoj po dirki.

Toda njegov lov na Russella bi se lahko le nekaj krogov pred ciljem končal precej drugače. Antonelli je v drugem ovinku zapeljal čez poškodovan asfalt in nato še na pesek ter za trenutek izgubil nadzor. Zdelo se je, da je s tem zapravil možnost za zmago.

»Takrat je bilo kar strašljivo. Asfalt je razpadal, vendar sem še vedno mislil, da bom lahko izpeljal ovinek. Potem sem zapeljal še malo na pesek in šel naravnost. Pomislil sem: mogoče sem zapravil svojo priložnost. Na srečo smo še vedno imeli dovolj hitrosti in uspelo nam je pripeljati zmago domov.«