Evropska unija je prvotno predvidela, da bodo morali novi osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila od leta 2035 doseči stoodstotno zmanjšanje izpustov CO₂. Takšna zahteva bi v praksi pomenila konec prodaje novih običajnih bencinskih in dizelskih avtomobilov, čeprav že registriranih vozil ne bi prepovedovala.

Toda evropska avtomobilska industrija že dalj časa opozarja na visoke stroške prehoda na električni pogon, počasnejšo rast povpraševanja po električnih avtomobilih in vse močnejšo konkurenco kitajskih proizvajalcev. Evropska komisija je zato decembra lani predlagala spremembo pravil, po kateri bi morali proizvajalci od leta 2035 izpuste CO₂ zmanjšati za 90 namesto za 100 odstotkov.

Zdaj sta pomemben korak naredili še Nemčija in Francija. Državi sta 16. oktobra dosegli dogovor, ki podpira 90-odstotno zmanjšanje izpustov, vendar brez dodatne obveznosti, da bi morali proizvajalci preostalih deset odstotkov nadomestiti z uporabo nizkoogljičnega jekla ali trajnostnih goriv, kot je predvideval prvotni predlog Evropske komisije. Takšna sprememba bi proizvajalcem omogočila precej več manevrskega prostora. Po letu 2035 bi lahko v ponudbi ostali nekateri avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem, vključno s hibridi in priključnimi hibridi. To pa še ne pomeni, da bi se lahko vsi današnji bencinski in dizelski modeli brez omejitev prodajali tudi po letu 2035. Proizvajalci bi morali še vedno izpolnjevati stroge zahteve glede povprečnih izpustov svojih novih avtomobilov.

Dogovor med največjima evropskima avtomobilskima državama vključuje tudi vprašanje proizvodnje avtomobilov v Evropi. Francija si je prizadevala za strožja pravila, ki bi pri javnih naročilih in finančnih spodbudah dajala prednost evropskim izdelkom, Nemčija pa je zahtevala večjo prilagodljivost pri izbiri pogonskih tehnologij. Po doseženem kompromisu bi moralo biti 70 odstotkov avtomobilskih sestavnih delov, brez upoštevanja baterij, izdelanih v Evropi, pri baterijah pa bi moral delež evropske vsebine znašati najmanj deset odstotkov. Pod določenimi pogoji bi lahko v sistem vključili tudi nekatere države zunaj Evropske unije, med njimi Veliko Britanijo, Norveško, Islandijo in Švico.

Vendar francosko-nemški dogovor še ne pomeni dokončne spremembe evropske zakonodaje. O predlogu morajo odločiti evropski poslanci in države članice, pri čemer se razprava o podrobnostih še nadaljuje. Glasovanje v Evropskem parlamentu je predvideno za 23. november.