Opel Frontera Electric ni majhen avtomobil. Oglata oblika je prijetna na pogled, obenem pa že na daleč oznanja, da sta njena glavna aduta prostornost in uporabnost. Pet vrat, top nos, odsekan zadek, širok tretji stebriček. Zadnja vrata so presenetljivo dolga. Kaj pa Frontera E skriva v notranjosti?

Vstop je zares preprost, saj ustrezata tako višina sedežev kot velikost vrat. Vzdušje je značilno oplovsko. Še ena pohvala Stellantisu, ki mu je iz zaloge koncernskih sestavnih delov uspelo pričarati tradicionalno, zadržano, skoraj strogo notranjost z izrazito vodoravnimi in pravokotnimi linijami. Na nekoliko sploščenem volanskem obroču so seveda ohranili prava stikala, enako velja za upravljanje klimatske naprave. Prav je, da so pri takšnih malenkostih upoštevali želje konzervativnejših kupcev.

Zaslona sta seveda dva, pred voznikom in na sredini armaturne plošče. Prvi je precej preprost, a ponuja dovolj informacij, spet v oglatih oblikah, vendar na prijeten in sodoben način. Tudi 10-palčni osrednji zaslon je preprost za uporabo, brez globokih menijev in kopice funkcij. Prav tako osnovne so nastavitve za upravljanje energije. Povezljivost z napravami Android in Apple ter vgrajena navigacija delujejo dobro, prikaz preostale energije v bateriji pa ni najbolj jasen.

Med varnostnimi sistemi so seveda vsi zakonsko zahtevani, vključno s prepoznavanjem prometnih znakov, opozorilom ob prekoračitvi hitrosti, ohranjanjem voznega pasu in samodejnim zaviranjem v sili. Dodali so še parkirne senzorje in kamero, ki sta ob omejeni preglednosti nazaj skoraj nuja. Testni avtomobil je imel tudi prilagodljiv tempomat in nadzor mrtvega kota. Opozorilni piski so zmerno vsiljivi, poznamo tako bolj nadležne kot bolj umirjene.

Udobje sedežev je na visoki ravni, tako spredaj kot zadaj. Zadaj imajo potniki noge nekoliko privzdignjene, saj je dno vozila višje. Izbira materialov je predvsem praktična, vtis pa nekoliko pust. Igrivost je pač domena drugih znamk iz Stellantisove družine. Paket GS ponuja še polnilnik za mobilni telefon na sredinski konzoli in prijetno LED-osvetlitev. Tudi upravljanje pogona poznamo iz drugih avtomobilov koncerna. Prtljažnik je družinsko velik (460 litrov). Res je, da zadnja klop ni vzdolžno pomična, a glede na prostornost zadnje klopi in velikost osnovnega prtljažnika bi bil tak dodatek zapravljanje denarja. Sprednjega prtljažnika frunka nima.

Pri pogonskem sklopu Frontera Electric igra morda malce nepričakovano vlogo povsem razumskega avtomobila. Prednji kolesi poganja 83-kilovatni elektromotor, energijo pa mu zagotavlja baterija s 54 kWh. Zmogljivosti so temu primerne, kar pomeni povsem suvereno vožnjo povsod, razen pri visokih avtocestnih hitrostih. Tam je večina električnih avtomobilov tako ali tako bistveno manj učinkovita. Če se po desnem pasu peljete z zmernimi 100 km/h, je vseeno, koliko moči imate pod pokrovom. Najvišja hitrost je elektronsko omejena na 140 km/h.

Poraba je med testom precej nihala, od manj kot 15 kWh/100 km v mestu in pri varčni vožnji do 19 kWh pri zahtevnejši vožnji. Ocena dosega na voznikovem zaslonu je lahko nekoliko zavajajoča, saj jo sistem izračuna na podlagi zadnje porabe. Skoraj 400 kilometrov, kolikor jih kaže zaslon na fotografijah, nismo mogli potrditi. Realnejši doseg je okrog 350 kilometrov v idealnih razmerah, nizke temperature pa ga lahko seveda občutno skrajšajo.

Vzmetenje je izrazito udobno naravnano. Blažilniki skupaj s pnevmatikami z visokimi boki pogoltnejo vse udarce s ceste, zato se celotna družina s Frontero Electric pelje kot na blazini. Posledično je pri hitrejši vožnji nekoliko manj dinamike, a ta tako ali tako ni domena družinskega avtomobila. Presežkov povratnih informacij z lahkotnega volana seveda niti nismo iskali. Lega na cesti je preprosto varna, na vseh podlagah.

Pod črto je Opel Frontera Electric GS pravzaprav zelo zanimiv avtomobil. Na trg prinaša evropsko tehnologijo brez presežkov, a stabilno, varno in, zvesto tradiciji, celo zanesljivo. Ne hvali se s puhlimi tehničnimi podatki, ampak s preverljivimi dejstvi, kot so udobje, prostornost in uporabnost. K temu dodaja opremo, ki bo zadovoljila večino, in zelo prijazno ceno. Več obiskov polnilnic, manj športnih podvigov, varčevanje pri materialih? Vsaj slednje v vsakdanji uporabi ni pretirano opazno. Elektrifikacija na denarnici prijazen način, v avtomobilu, ki zato ne zahteva preveč kompromisov.