Potem ko so obsežne programe zmanjševanja števila zaposlenih napovedali Volkswagen, Porsche, Mercedes-Benz in Audi, se jim zdaj pridružuje še BMW. Skupni imenovalec težav so vse ostrejša konkurenca kitajskih proizvajalcev električnih vozil, slabša prodaja na Kitajskem ter višji stroški poslovanja. BMW bo po svetu ukinil 8.000 delovnih mest, kar predstavlja približno pet odstotkov vseh zaposlenih. Največ zmanjšanj bo v Nemčiji, pri čemer podjetje poudarja, da ne načrtuje prisilnih odpuščanj. Število zaposlenih namerava zmanjšati predvsem z naravnim odlivom delovne sile in programi prostovoljnega odhoda.

Če je BMW še pred kratkim veljal za enega odpornejših nemških proizvajalcev, so se razmere hitro spremenile. Prodaja na Kitajskem, ki je eden njegovih najpomembnejših trgov, se je v drugem letošnjem četrtletju zmanjšala za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupni prihodki podjetja so padli z 34 na 31 milijard evrov, čisti dobiček pa se je skrčil za 35 odstotkov na 1,2 milijarde evrov.

Pod pritiskom je tudi Porsche, ki je napovedal dodatno ukinitev 5.000 delovnih mest v Nemčiji do leta 2035. Nova odpuščanja bodo prizadela predvsem tovarno v Zuffenhausnu in razvojni center v Weissachu. Gre za nadaljevanje že lani predstavljenega programa prestrukturiranja, ki vključuje tudi neobnavljanje pogodb za določen čas, zamrznitev plač in večjo odvisnost nagrad od poslovnih rezultatov.

Najobsežnejše spremembe pripravlja Volkswagen. Največji evropski proizvajalec avtomobilov je razširil program prestrukturiranja in napovedal ukinitev do 100.000 delovnih mest ter zaprtje štirih tovarn v Nemčiji. Koncern zaposluje približno 630.000 ljudi po svetu oziroma okoli 680.000 skupaj s skupnimi podjetji na Kitajskem. Ob podobnem številu proizvedenih vozil ima približno 60 odstotkov več zaposlenih kot Toyota, kar v obdobju vse ostrejše konkurence postaja velika konkurenčna slabost.

Mercedes-Benz prav tako nadaljuje program zniževanja stroškov. Podjetje je z delavskim svetom že lani doseglo dogovor o pet milijard evrov vrednem programu prihrankov do leta 2027. Doslej je družbo prostovoljno zapustilo okoli 5.500 zaposlenih v administraciji, razvoju in informatiki. Poleg tega je Mercedes preložil izplačilo bonusov večini zaposlenih v Nemčiji do leta 2027, predlagal podaljšanje delovnega tedna s 35 na 40 ur brez dodatnega plačila ter nakazal možnost selitve dela delovnih mest v tujino.

Tudi Audi nadaljuje zmanjševanje števila zaposlenih. Podjetje namerava do leta 2029 v Nemčiji ukiniti do 7.500 delovnih mest, predvsem v administraciji in razvoju, brez prisilnih odpuščanj. Pod vprašajem je tudi prihodnost tovarne v Neckarsulmu, kjer izdelujejo modele A5, A6 in A8. Letna proizvodnja se je tam že zmanjšala s približno 300.000 na 225.000 vozil.

V ozadju vseh teh ukrepov je predvsem hitro spreminjajoč se avtomobilski trg. Kitajski proizvajalci električnih vozil postajajo vse močnejši tako na domačem kot na evropskem trgu, nemški proizvajalci pa se hkrati soočajo z višjimi proizvodnimi stroški, dražjo energijo in slabšim položajem na največjem svetovnem avtomobilskem trgu. Industrija, ki je desetletja veljala za simbol nemške gospodarske moči, je tako prisiljena v obsežno prestrukturiranje, da bi ostala konkurenčna tudi v prihodnjih letih.