Skupino potiskajo v nevarnost predvsem visoki stroški, šibkejša evropska prodaja in vse močnejša konkurenca kitajskih proizvajalcev. Volkswagen naj bi imel splošne stroške več kot 30 odstotkov višje kot primerljiva podjetja. Posebej problematična je Evropa, kjer ima Volkswagen po Blumejevih besedah približno 500 tisoč vozil presežne proizvodne zmogljivosti na leto. Tovarne zato niso dovolj izkoriščene, njihovo zapiranje pa bi bilo po njegovih besedah »zadnja in najdražja rešitev«.

V javnosti se že dlje časa omenja možnost ukinitve približno 50 tisoč delovnih mest po svetu. Blume je zdaj poudaril, da ta številka ni dokončen cilj, temveč prikazuje teoretični obseg zmanjšanja zaposlenosti, ki bi bil potreben, če bi Volkswagen želel stroškovni zaostanek odpraviti predvsem z zmanjšanjem števila zaposlenih. Za zdaj tudi ni sprejeta odločitev o zaprtju štirih nemških tovarn, ki se najpogosteje omenjajo kot problematične (Zwickau, Emden, Hannover in Neckarsulm).

Volkswagen se mora poleg tradicionalnih evropskih in ameriških tekmecev vse bolj soočati s kitajskimi znamkami, ki imajo prednost predvsem pri stroških, električnih vozilih in hitrosti razvoja novih tehnologij. Blume ocenjuje, da se mora Volkswagen na nove razmere odzvati hitreje in predvsem bistveno zmanjšati stroškovni zaostanek. Volkswagen tako ni pred neposrednim propadom, vendar je pred zelo zahtevnim obdobjem. Ključni problem ni samo prodaja avtomobilov, temveč predvsem dejstvo, da je evropska proizvodna struktura prevelika in predraga glede na trenutni obseg povpraševanja.