Zakaj je dizel tako drag, če je pa surova nafta razmeroma poceni?
Zakaj je dizel tako drag, če je pa surova nafta razmeroma poceni?
Kljub razmeroma stabilni ponudbi surove nafte cene dizelskega goriva v zadnjih mesecih letijo v nebo. V prvi vrsti zaradi globalnega pomanjkanja rafinerijskih zmogljivosti in velike energetske odvisnosti Evrope od drugih kontinentov.
Razkorak med ceno surove nafte in končno ceno dizelskega goriva se nevzdržno povečuje, saj ključna težava trenutno ni pomanjkanje osnovne surovine, temveč močno omejene rafinerijske zmogljivosti predelave surove nafte v dizelsko gorivo. Medtem ko se cene surove nafte na globalnih trgih gibljejo okoli 90 evrov za sodček, tako imenovani »crack spread« (razlika med vrednostjo dizla in ceno nafte) že dosega podobne zneske, kar pomeni, da sama predelava stane skoraj toliko kot surovina. Zaradi poškodovane infrastrukture na Bližnjem vzhodu, omejenega izvoza iz Rusije in rednih vzdrževalnih del v preostalih rafinerijah na trgu dnevno primanjkuje približno štiri milijone sodčkov končnih naftnih derivatov. To seveda drastično dviguje tržno vrednost dizla, še preden se ceni sploh prištejejo stroški prevoza, trgovske marže in dajatve.
Dizel hkrati ostaja nepogrešljiva hrbtenica evropskega gospodarstva, saj v celoti poganja logistiko, gradbeništvo in kmetijstvo. Težka mehanizacija in sodobni tovornjaki so kljub zahtevam po optimizaciji stroškov še vedno praktično v celoti neposredno vezani na to vrsto goriva. Povpraševanje v teh sektorjih je stalno in ga ni seveda mogoče hitro zmanjšati ali elektrificirati, zato ob vsakem izpadu rafinerij cene goriva skokovito zrastejo. Evropa ob tem zaradi strogih okoljskih zahtev že desetletja načrtno zmanjšuje lastne predelovalne zmogljivosti, s čimer postaja vse bolj ranljiva in odvisna od uvoza končnih derivatov iz Bližnjega vzhoda ter Azije.
Slovenija, ki je brez lastne rafinerije, je pri oskrbi z naftnimi derivati zato stoodstotno odvisna od uvoza iz sosednjih držav, za kar je država v preteklem letu namenila več kot tri milijarde evrov. Ker vsak liter dizla v slovenski vozni park in industrijo pride iz tujine, je naš trg toliko bolj izpostavljen globalnim pretresom v dobavnih verigah.
Čeprav bi se cene lahko kratkoročno umirile ob morebitnem koncu geopolitičnih konfliktov, strukturni problem za prihodnost ostaja nerešen. Nenehno krčenje evropskih predelovalnih obratov ob stalni potrebi industrije po dizlu pomeni, da bodo hitri in izraziti cenovni šoki ob vsakršnih motnjah v dobavi verjetno postali del naše nove realnosti.
