Tesla je 7.septembra objavila, da je Slovenija kot šesta država EU omogočila delovanje sistema Full Self-Driving Supervised (FSD Supervised), ki avtomobilu omogoča, da samostojno vodi vozilo po izbrani poti, vendar še vedno zahteva stalno pozornost voznika. Dodatek Supervised (pod nadzorom) seveda pomeni, da ne gre za popolnoma avtonomno vožnjo, saj sistem zahteva, da voznik ves čas spremlja promet in je v vsakem trenutku pripravljen nemudoma prevzeti nadzor.

Preden se zapeljem, mi predstavnik Tesle na kratko oriše delovanje sistema. Ta temelji na tehnologiji Tesla Vision, ki uporablja osem zunanjih kamer in eno notranjo, brez dodatnih radarjev, sonarjev ali drugih tipal. Kamere spremljajo okolico vozila v 360-stopinjskem obsegu, podatke pa obdeluje umetna inteligenca. Tesla pri tem navaja podatke iz ZDA, po katerih naj bi bil FSD Supervised v določenih okoliščinah do sedemkrat varnejši od človeške vožnje, vendar gre za Tesline lastne podatke. 

V Evropi je FSD Supervised trenutno na voljo vozilom s strojno opremo Hardware 4, kjer so vključeni Model Y od sredine leta 2024, vsi Model 3 od začetka 2024 ter nekateri novejši Model S in Model X. Kot mi pove predstavnik Tesle, bo sistem FSD čez čas omogočen tudi pri starejših vozilih s strojno opremo Hardware 3. V ZDA je to že možno.

Cena naročnine znaša 99 evrov na mesec, prvi mesec pa je brezplačen. Po sklenitvi naročnine se funkcija aktivira s programsko posodobitvijo.

Gremo k praksi. Imam slabo uro časa, zato izberem, da se izpred Teslinega centra po obvoznici zapeljem proti središču Domžal in se od tam vrnem nazaj. Za vsakega novega uporabnika je obvezen ogled tako imenovanih vadnic, videoposnetka, kjer je delovanje podrobno razloženo. Uporaba je preprosta. Vnesem cilj, aktiviram funkcijo FSD na zaslonu, roke položim na noge in avto se avtonomno  odpelje s parkirnega mesta. Celoten proces vožnje je izjemen. Stroj dejansko počne to kar bi sicer tudi jaz. Preverja okolico, uporablja smernike, upošteva vso prometno signalizacijo in predvsem sledi cilju. Brez težav odpelje številna krožišča, medtem ko se v bližnji delovni zapori postavi na desni pas, čeprav je prostora med tovornjaki dovolj za prehitevanje. Sistem je ocenil, da je tako bolj varno. Na poti proti središču Domžal srečamo policijsko patruljo, ki opravlja meritve hitrosti, moja hitrost pa je 52 km/h. Na zaslonu mi Tesla omogoča nastavitev do 20-odstotnega odmik od omejitve hitrosti. Seveda, tega hitro popravim. Za središče Domžal Tesla Model Y izbere Kolodvorsko cesto in bližnje parkirišče pred pošto, kjer imam možnost izbire točno določeno parkirno mesto. Do tega trenutka gre vse kot po maslu.

Tesla ves čas opozarja, da to ni povsem avtonomna vožnja, saj da gre za sistem z voznikovim nadzorom. Ko odpeljemo s parkirišča, prvič zares posežem v delovanje, saj avto ob izbiri krajše poti zmedeno zavije v enosmerno ulico. Dovolj je pritisk na zavorno stopalko in upravljanje je v moji domeni.

Pot nazaj proti izhodišču spet poteka po bolj ali manj znani poti. Ker sistem ostaja nadzorovan, me kamera v notranjosti ves čas pozorno spremlja. Zato namenoma nekajkrat pogledam ven in se igram z meniji na zaslonu, potem pa se po nekaj sekundni nepozornosti na zaslonu izpiše obvestilo, da se sistem izklaplja in da naj prevzamem upravljanje avtomobila. Da ga ponovno vključim moram ustaviti vozilo. Skratka, sistem je strikten in dejansko voznika prisili, da je med vožnjo ves čas osredotočen na dogajanje. Do končnega cilja prispem brez posebnosti. 

To kar smo nekoč uvrščali med filmsko znanstveno fantastiko, zdaj postaja naša nova realnost. Zagotovo bomo v prihodnje objavili nove vtise z daljšim druženjem. To je bila le nekakšna mini uvertura. Občutek na vozniškem sedežu je brez dvoma zanimiv, še bolj me navdušuje dejstvo, kako zelo je v razmeroma kratkem obdobju napredovala tehnologija. A hkrati se sprašujem, v katero smer gre avtomobil, če mi že zdaj omogočajo vožnjo brez vrtenja volana. Globlje razmišljanje. Kakšno pa je vaše mnenje?