Že redno vzdrževanje zahteva več deset tisoč evrov, vsak resnejši zaplet pa se hitro spremeni v finančno nočno moro. Prav zato se nihče ni želel dotakniti redkega primerka, ki je leta dolgo nabirala prah v salonu v Dubaju. Motor ni hotel vžgati, menjalnik pa je deloval le občasno. Nato pa se je britanski mehanik in spletni ustvarjalec Mat Armstrong odločil za tvegano potezo. Za avtomobil je odštel več kot milijon dolarjev, ga prepeljal v Veliko Britanijo in se lotil iskanja napak. Razkritje je presenetilo vse: nekaj ključnih okvar je odpravil s rezervnimi deli, ki so ga skupaj stali le približno 50 evrov.

Mat Armstrong je v avtomobilskem svetu znan po nakupih poškodovanih ali pokvarjenih superšportnikov, ki jim v svoji delavnici vdihne novo življenje. Popravil se loteva sam, čeprav bi večina lastnikov takšna vozila raje zaupala uradnim servisom. A tokratni projekt izstopa prav zaradi nepredstavljivega nesorazmerja med vrednostjo vozila in ceno potrebnih komponent.

Primerak iz Dubaja namreč ni navaden Veyron. Gre za predelavo britanske hiše Oakley Design z unikatno karoserijo iz ogljikovih vlaken, vizualnimi popravki in predelanim motorjem. Njegov 8-litrski W16 s štirimi turbinami razvije približno 883 kW (1200 KM), kar je znatno več od serijskih 736 kW (1001 KM). A kljub brutalnim številkam in ekskluzivnosti je imel avto resno hibo: motorja ni bilo mogoče zanesljivo zagnati, menjalnik pa je stavkal. Prav zaradi tega je avto nemočno stal v salonu, saj nihče ni želel tvegati astronomskih stroškov popravila.

Armstrong je imel v rokavu pomembnega asa. V garaži je že imel enega Veyrona in se je s podobnimi gremlini že srečal. Odletel je v Dubaj, pregledal vozilo ter ocenil, da okvara morda le ni tako usodna. Tveganje se mu je zdelo razumno in zadevo je kupil. Z vsemi dajatvami, prevozom in nakupno ceno ga je projekt stal približno 1,3 milijona dolarjev. Zanimivo je, da so prvo težavo odpravili še pred plovbo v Evropo. Podjetje, ki je pripravljalo avto za transport, je prepoznalo Veyrona iz Armstrongovih posnetkov, v katerih je opisoval zaplet z gorivnim sistemom pri svojem prvem Bugattiju. Na podlagi njegovih navodil so brezplačno zamenjali preperelo cevko v rezervoarju in avto je znova stekel.

Vendar se je po prihoda v Veliko Britanijo zgodba ponovila. Motor je ugasnil po nekaj minutah delovanja. Armstrong je znova razstavil sistem za gorivo in ugotovil, da so predhodniki uporabili neustrezne spone, zaradi česar sistem ni vzdrževal pravega tlaka. Z zamenjavo cevi, odporne na gorivo, ter namestitvijo pravih sponk je bila zadeva rešena.

Prava presenečenja pa so šele sledila. Armstrong je med raziskovanjem ugotovil, da posamezni deli tega multimilijonskega stroja sploh niso tako edinstveni. Pokvarjeno stikalo za vžig je nadomestil s povsem navadnim delom za Volkswagen Transporter. Cena? Skromnih 14 dolarjev. Nato je ugotovil, da plinski blažilniki za pokrov motorja ustrezajo tistim iz Volkswagena Tiguana. Še bolj zanimiv je bil zaplet pri elektriki, kjer je težavo rešil z vgradnjo enostavnega upora za približno štiri dolarje. Ko je potegnil črto pod vse drobne dele, je znesek dosegel le 54 dolarjev. V primerjavi z vrednostjo vozila gre za naravnost smešno vsoto.

Seveda teh 54 dolarjev ne predstavlja celotnega stroška obnove, saj ne vključuje vložega časa, diagnostike, orodja, prevoza ter materiala, ki ga je že imel na zalogi. Vseeno pa primer nazorno prikazuje, kako velika je lahko razlika med dejansko ceno posameznega sestavnega dela in pričakovanim zneskom na uradnem servisu.

Na prvi pogled se sliši nenavadno, da si mogočni W16 deli komponente z navadnimi volksvawni. A razlaga je preprosta: Bugatti Veyron je nastal pod okriljem skupine Volkswagen, zato so inženirji posegli po že preizkušenih rešitvah iz koncernskih polic. To seveda ne pomeni, da je Veyron enostaven stroj ali da je mogoče ključne mehanske dele zamenjati s tistimi iz Golfa. Motor, prenos moči in hlajenje ostajajo izjemno kompleksni in unikatni. Kljub temu pa določeni stranski elementi odpirajo vrata bistveno cenejšim popravilom, če le veste, kje iskati.

Po odpravi napak je Armstrong zapeljal Bugattija do priznanega trgovca z luksuznimi vozili Toma Hartleya. Ta je vrednost unikatnega primerka ocenil na približno dva milijona dolarjev — kar je skoraj 700.000 dolarjev več od celotnega vložka. čeprav gre zgolj za tržno oceno in ne potrjeno prodajo, številke jasno kažejo, kako skokovito naraste vrednost redkega vozila, ko se odpravijo okvare, ki so prej odganjale kupce.