Čeprav gre za najmanjšega predstavnika japonske premijske znamke, pri njem niso ubrali bližnjice z zmanjševanjem prestiža, temveč so skušali v kompaktne mere prenesti vse tisto, kar kupci od Lexusa pričakujejo - kakovost izdelave, udobje in uglajen hibridni pogon. V razredu, kjer prevladujejo racionalne odločitve, želi LBX ponuditi tudi nekaj čustev in občutek, da sodi razred višje.

Čeprav LBX tehnično temelji na Toyoti Yaris Cross in si z njo deli platformo ter hibridni pogonski sklop, so pri Lexusu vložili precej truda, da je občutek za volanom drugačen. Z boljšo zvočno izolacijo, drugačno nastavitvijo podvozja, kakovostnejšimi materiali in izrazito bolj prestižno notranjostjo (in nenazadnje tudi ceno) deluje precej bolj odraslo, kot bi lahko sklepali zgolj po sorodstvenih vezeh. Namesto agresivnega videza z ogromno masko ima LBX nov oblikovalski pristop z manj izpostavljeno in bolj v karoserijo zapeljano masko, kratki previsi z dolgim sprednjim delom pa ustvarjajo dinamične proporce in videz, precej bolj uspešno, kot bi pričakovali od 4,19-metrskega malčka B-segmenta. Široka drža, izrazito poudarjeni blatniki in povezana zadnja svetlobna letev mu dajejo videz večjega avtomobila, ni pa to pomanjšan NX ali RX. 

Čeprav gre za najmanjšega člana Lexusove družine, je zasnova notranjosti eden njegovih največjih adutov. Armaturna plošča je pregledna in elegantno oblikovana, materiali na mestih, kjer se jih voznik in sopotnik najpogosteje dotikata, pa so kakovostni in mehki na otip. Pohvale si zaslužijo tudi odlična ergonomija, fizične tipke za najpomembnejše funkcije klimatske naprave ter infotainment, ki je končno dovolj hiter in intuitiven, da ne zaostaja več za tekmeci. Težava je le v tem, da je navigacija del naročnine, zato se bo večina zatekla k navigaciji s pametnega mobilnika, ki pa je kot vemo vsaj na Androidih katastrofalna.

Največja kritika leti na prostornost. Avto je za 1,88 metra visokega voznika kot sem sam, na skrajni meji prostora, celo ob povsem nazaj pomaknjenem sedežu (kjer ne bodo mogli sedeti niti otroci), boljše je na sovoznikovi strani, ker je nekaj več prostora za kolena, vseeno pa je odlagalnih mest dovolj, brezžično polnjenje telefona in USB-priključki pa so tudi dobrodošel dodatek. Na bolj skritih mestih se seveda pojavlja manj prestižna plastika, a kakovost izdelave je med boljšimi v segmentu, občutek za volanom pa je bližji večjim Lexusom kot najbližjemu sorodniku, Yarisu Cross.

Prtljažnik s prostornino 332 litra (pri različici s pogonom na sprednji kolesi) sodi med povprečne v tem razredu, a brez težav zadosti potrebam vsakodnevne uporabe ali vikend izleta. Nakladalni rob je razmeroma nizek, dno pa pravilnih oblik, zato je izkoriščenost prostora dobra, nekoliko manj praktičnosti pa prinese le višja stopnica po podiranju naslonjal zadnje klopi. Z doplačilom za paket Advanced pride tudi električno zapiranje prtljažnika.

LBX-a poganja 1,5-litrski hibridni sklop s 100 kW (136 KM) sistemske moči, bencinski trivaljnik sam prispeva 67 kW (91 KM). Številke in tudi praksa ne prinašajo dinamičnih lastnosti, se pa ta pogon, kjer na sprednja kolesa moč prenaša brezstopenjski e-CVT menjalnik, najbolj znajde v mestu in na lokalnih cestah, kjer pride do izraza brezšivno preklapljanje med kombiniranim in električnim pogonom, odzivnost in predvsem nizka poraba goriva, ta je na našem testu, pa čeprav smo z njim prevozili kar nekaj avstrijskih avtocest in prelazov (in je Dottore dokazal, da ni Avtomanijin 'Captain Slow'), porabil zelo lepih 5 litrov. Ob 36-litrskem rezervoarju reč obljublja do 550 kilometrov dosega in jih tudi dejansko da od sebe. V klancih se sicer pozna, da je moči malo, takrat se v kabini tudi občuti nekaj tuljenja motorja v najvišjih vrtljajih, drugače pa je vožnja zelo mirna in tiha.

LBX ni tipično mehko nastavljen mestni križanec, pač pa daje več poudarka na tršem podvozju in natančnejših voznih lastnostih. V ovinkih navduši s skoraj neopaznim nagibanjem, ko pa, je lega (Dottore je kot rečeno s spustom s prelaza Felber preizkusil skrajne vrednosti dinamične vožnje in mojega želodca) odlična in predvidljiva. Tudi ko mu glede na zasnovo začne zmanjkovati tal pod sprednjimi kolesi, to javi zelo počasi in zelo predvidljivo, tako da je malček eden bolj zabavnih in vozno prepričljivih svoje vrste.

Testni primerek v izvedbi Vibrant Edition je že na prvi pogled izstopal z dvobarvno karoserijo, 18-palčnimi platišči in športnimi oblikovnimi dodatki, v potniški kabini pa s kombinacijo usnja, kontrastnih rdečih poudarkov in ambientalne osvetlitve s 64 barvnimi odtenki. Že serijska oprema je zelo bogata, paket Advanced za 4500 evrov pa doda praktično vse, kar si lahko zaželite – od vrhunskega avdiosistema Mark Levinson s 13 zvočniki, 360-stopinjskega panoramskega prikaza okolice vozila, HUD zaslona, naprednega parkirnega asistenta, digitalnega ključa in številnih asistenčnih sistemov do brezžičnega polnilnika za telefon ter sistema nanoe-X za izboljšanje kakovosti zraka v kabini.

LBX je dokaz, da za premijski občutek ni nujno potreben imeti velik avto. Inženirji so uspeli ustvariti izdelek, ki se kljub kompaktnim meram po občutku za volanom in kakovosti izdelave brez težav postavi ob bok precej večjim modelom znamke.

Seveda pa ima takšna zgodba tudi svojo ceno. Testni primerek z opremo Vibrant Edition in paketom Advanced je stal 43.550 evrov (1450 evrov vzame tudi rdeče-črna zunanjost), kar je že globoko v premijskem razredu in precej več od večine neposrednih tekmecev. Morda pa je prav v tem bistvo LBX-a – ne želi biti racionalna izbira, temveč avto za tiste, ki so pripravljeni odšteti več za kakovost, prestiž in celotno uporabniško izkušnjo. Če na avtomobil gledate zgolj skozi razmerje med velikostjo in ceno, vas verjetno ne bo prepričal, če pa iščete najmanjši pravi Lexus, je LBX svojo nalogo odpeljal zelo prepričljivo.