Kar je za znamko Volkswagen v osnovi model Golf, to za njihov oddelek gospodarskih vozil nedvomno predstavlja model Caddy. Ta izjemno priljubljen avtomobil, ki se ga vedno znova z veseljem oklepajo tako mali obrtniki kot velike, aktivne družine in ljubitelji prostočasnih aktivnosti, se ponaša z bogato zgodovino. Na cestah se je zvrstilo že pet generacij tega vsestranskega kombija s povišano streho, samo za aktualno zadnjo generacijo pa se je do sedaj odločilo že krepko več kot pol milijona kupcev.

Danes je Caddy na voljo v skoraj vseh mogočih karoserijskih izdajah in verzijah, zadnja v tej vrsti pa je nedvomno najbolj kompleksna in hkrati najdražja – priključnohibridna različica (PHEV). Gre za model, ki skuša združiti najboljše iz dveh svetov in je v prvi vrsti namenjen tistim kupcem, ki natanko vedo, kaj kupujejo: vsakodnevno električno tišino na kratkih relacijah ter brezskrbnost bencinskega motorja ob koncih tedna, ko se podajo na daljše poti.

Zunanja podoba pete generacije Caddyja ostaja zvesta svojemu osnovnemu poslanstvu, ki na prvo mesto postavlja maksimalno prostornost in uporabnost. Njegova silhueta kljub hibridnemu pogonskemu sklopu ostaja praktično povsem enaka konvencionalno gnanim primerkom, torej v osnovi škatlasta in s prepoznavno povišano streho, ki takoj daje vedeti, da oblika tukaj sledi funkciji. Kljub temu so Volkswagnovi oblikovalci uspeli vključiti nekaj sodobnih in dinamičnih linij, predvsem na sprednjem delu, ki z ožjimi žarometi ter prečiščeno masko nekoliko »potegne« na predstavnike hišne električne družine ID.

Priključnohibridni eHybrid na zunaj, kot že rečeno, svoje elektrificirane narave ne obeša na veliki zvon. Z izjemo dodatnih vratc za polnilni priključek na sprednjem levem blatniku in diskretne oznake na zadku gre vizualno za povsem običajnega Caddyja. Velike steklene površine obljubljajo odlično preglednost, masivna drsna vrata na bokih pa skrbijo za vsakodnevno uporabnost, ki jo od tega specifičnega razreda vozil zahtevajo uporabniki.

Največji dosežek inženirjev je zagotovo dejstvo, da vgradnja dvojnega pogona in zajetnega baterijskega sklopa praktično ne vpliva na pregovorno notranjo prostornost in vsestranskost. Caddy tudi v tej izdaji ostaja prostoren in »zračen« avtomobil, ki zaradi velikih steklenih površin ponuja odličen pregled nad dogajanjem okoli vozila ter enostaven vstop v drugo sedežno vrsto, zahvaljujoč širokim drsnim vratom. Zadržal je tudi številne pametne rešitve, med katerimi velja izpostaviti uporabno odlagalno poličko pod stropom, neposredno nad glavama voznika in sovoznika.

Prostorsko razkošje se neokrnjeno nadaljuje v drugi sedežni vrsti in v prtljažniku. Potniki zadaj uživajo na kar udobnih sedežih, poleg tega pa ne trpijo zaradi pokrčenih kolen, imajo možnost prilagajanja naklona naslonjala, plus pa je tudi nizek vstopni prag, ki olajša dostop gibalno oviranim. Sedeži omogočajo enostavno zlaganje in relativno nezahtevno odstranitev iz vozila. Prtljažnik pri vsem tem ostaja nespremenjeno in ob odstranjenih sedežih ponuja orjaških 2,6 kubičnega metra prostora, kar so pri VW-ju dosegli z zvitim kompromisom – baterijo (19,7 kWh) so skrili povsem v dno, rezervoar za gorivo pa so zmanjšali na skromnih 32,5 litra.

Kljub dobri ergonomiji in kakovostnim sedežem s skoraj že pozabljeno nastavljivo ledveno oporo pa notranjost ne more skriti svojih gospodarskih korenin. Armaturna plošča in kabina sta odeti v žalostno sivo in na otip trdo plastiko, pri čemer vizualno monotonijo le nekoliko rešuje tekstilni vložek na vratnih naslonih. Obenem si nekaj kritikekritiko zasluži sicer kakovostne osrednji zaslon, ki je zadržal zloglasne in neosvetljene drsnike na dotik za uravnavanje glasnosti in temperature, kar nočno prilagajanje sistemov spremeni v nadležno iskanje na slepo.

Pod motornim pokrovom bije srce 1,5-litrskega štirivaljnika, ki mu pri delu pomaga odziven elektromotor. Pogonski sklop sistemsko razvije moč 110 kW (150 KM) in kar 350 Nm navora, a te številke so tu predvsem v službi uglajenosti in ne divjih pospeškov. Udobje instantnega navora in učinkovitost baterije prinašata izjemen električni doseg: po mestu in okolici se ta giblje okoli 90 kilometrov, pri zmerni avtocestni vožnji pa zmore med 70 in 80 kilometrov. Ogromen adut je hitro polnjenje, saj Caddy sprejme 11 kW na izmeničnem (AC) in zajetnih 50 kW na enosmernem (DC) toku, kar je v tem segmentu veliko prej izjema kot pravilo.

Zaradi inteligentnega preklapljanja pogonov je poraba goriva naravnost navdušujoča. Če izberete program Hybrid (ki zahteva ročni vklop, saj želi računalnik sicer v osnovnem načinu najprej povsem izprazniti baterijo), je sistem prizanesljiv do zalog. Na relacijski vožnji se je poraba ustavila pri okoli štirih litrih bencina in 11 kWh elektrike na 100 kilometrov. Tudi ob povsem prazni bateriji se Caddy prelevi v še vedno precej učinkovitega polnega hibrida z avtocestno porabo med 6 in 7 litri. Zaradi majhnega rezervoarja vseeno ne gre za izrazitega rekorderja v dometu; računati gre na maksimalno petsto kilometrov bencinskega dosega, ki mu ob polni bateriji prištejemo še dodatno stotico.

Kar zadeva vozno dinamiko, se mora podvozje spopadati s skoraj 1,9 tone mase praznega vozila (z voznikom), kar je zahtevalo vgradnjo čvrstejših vzmeti, da Caddy ohrani poštenih 541 kilogramov nosilnosti. Zaradi tega na kratkih, zaporednih grbinah deluje precej bolj trdo in odrezavo kot njegov lažji dizelski brat. Kljub temu mu nizko težišče, ki je posledica 200-kilogramske baterije v dnu, prinaša za ta razred presenetljivo natančno vodljivost. Slabši vtis pušča le neuglašenost pogonov: bencinski motor se včasih preveč odločno in robato vključi v igro, prehod med regenerativnim in mehanskim zaviranjem pa je predvsem pri polnem vozilu neprepričljiv. Prav tako speljevanje na spolzkih podlagah zahteva nekaj vaje in občutka zaradi hipnega električnega navora.

Cenovno se Volkswagen Caddy eHybrid cenovn uvršča na zgornji del ponudbe; osnova vas bo stala 35.504 evrov, cena preizkušenega testnega modela pa se je povzpela na 37.647 evrov, zato na trgu zaseda precej specifično nišo. Medtem ko glavni konkurenti, kot so Renault Kangoo, Citroën Berlingo in Peugeot Rifter, danes močno stavijo bodisi na klasične motorje z notranjim zgorevanjem bodisi na izključno električne pogone (BEV), Caddy – ob boku svojega tehnološkega dvojčka Forda Tournea Connect – ponuja zelo iskan vmesni kompromis brez »dosegovne« tesnobe.

Zaključimo lahko, da je priključnohibridni Caddy tehnološko prepričljiv, a specifično usmerjen avtomobil. Njegov pogonski sklop zahteva nekaj potrpljenja pri zaviranju in speljevanju, a za voznika, ki ceni vrhunsko in neokrnjeno prostornost, ima dostop do rednega domačega polnjenja in se po vsakodnevnih opravkih večinoma premika na elektriko, ostaja to eden najbolj vsestranskih avtomobilov na trgu.